Poleg Klopčičeve sta jo vsebinsko snovala še mag. Natalie Cvikl Postružnik in Tomaž Bole. V središču knjige je moč besede. Besede, kot so življenje, rast, svoboda, vztrajnost, talent, humanost, edinstvenost, strast, so izhodišče za osebne zgodbe avtorjev, ki kažejo, kako lahko že ena sama beseda sproži pomemben notranji premik ali spremembo življenjske smeri. Knjiga je tudi kazalo tega, kam se obrača voditeljstvo, katere skušnjave skriva v sebi in kakšno potencialno moč ima.
Delovali ste kot vodja z najvišjo izvršilno močjo – kot predsednica uprave podjetja Svea in direktorica kompetenc v Trimu. Katere besede ste uporabljali za motivacijo tima?
Kot direktorica razvoja kompetenc v Trimu in še prej glavna direktorica v IT-podjetju sem sodelavce rada povabila, da si skupaj zamislimo sliko prihodnosti, jo tudi ustvarjamo skupaj in se imamo pri tem dobro, ko delamo zahtevne stvari in se pri tem še zabavamo. Tu je bila moja najpogostejša beseda soustvarjanje.
V Sveo sem prišla v drugačni vlogi, kot krizna menedžerka, zato sem sliko prihodnosti sestavila sama, jo osebno predstavila vsem zaposlenim in nato tudi napredek redno komunicirala. V tej situaciji je bila moja najpogostejša beseda cilj, saj je bilo treba mobilizirati energijo ljudi za doseganje ciljev.
Moč besede ste raziskovali tudi v okviru kampanje Besedišče za razcvet in projekta Od besed k zgodbam in gradnji dobronamerne skupnosti, ki je prejel bronasto priznanje za inovacijo Zasavske gospodarske zbornice. Kaj ste ugotavljali?
Besede imajo moč, dokazano vplivajo na naše dojemanje in nas usmerjajo v odločitvah in dejanjih. Kot razvijalka voditeljstva, mentorica in coachinja sem opazila, da v besedišču vodij prevladujejo besede, kot so akcija, fokus, cilj, rezultat, manjka pa besed, kot so povezovanje, soustvarjanje, potrpežljivost in tudi ljubezen. Zato sem pripravila nabor teh po mojem mnenju manjkajočih besed in povabila meni drage in zaupanja vredne ljudi, da postanejo ambasadorji besed.
Vsak teden na družbenih omrežjih objavimo eno besedo in ambasador/-ka te besede jo predstavi na svoj način ter s tem pokaže, kaj beseda pomeni njemu oziroma njej osebno. S tem pripomoremo, da te besede najdejo svoj prostor tudi v poslovnem svetu in da tem besedam sledijo tudi dejanja. Ko se naše odločitve in dejanja osredinjajo na ljudi in na njihovo dobrobit, temu sledijo tudi dobri poslovni rezultat
V uvodu knjige Zgodbe za notranjo noč in poslovni premik ste zapisali, da so besede usmerjevalke našega razmišljanja, so seme – iz vsake nekaj zraste. Sliši se logično, a verjetno se tega vendarle ne zavedamo. Kaj kažejo vaše izkušnje?
Verjamem, da ima vsak od nas vsaj kakšno izkušnjo, kako lahko z neprimernimi besedami koga prizadenemo, čeprav smo ga želeli spodbuditi, ali pa zadušimo ustvarjalnost tima, namesto da bi odprli kreiranje idej. Samo pomislite, kako se razlikuje vaša reakcija na vprašanje, kdo je kriv, ali pa, kje se skriva vzrok napake. Kako pa odreagirate ob ukazu, da nekaj morate storiti? Imate morda raje spoštljivo prošnjo ali pa povabilo k sodelovanju?
Kaj vse torej lahko razberemo iz uporabe besed?
Besede imajo zven in pomen. Beseda lahko zveni popolnoma drugače, če jo izgovorimo jezno, radovedno ali v šali. Sopomenka besede z drugo vibracijo pa nosi vsaj za odtenek drugačno sporočilo.
Morda lahko rek »Si, kar ješ« razumemo tudi kot »Si, kar govoriš«. Omenila sem že besedo »moraš«. Te besede ne dojemam kot prijazne, a vem, da jo zelo pogosto uporabljamo. Ne le v pogovoru z drugimi, temveč tudi v samogovoru, in zahtevamo stvari od sebe, ki nam niso ravno po godu. Vabim vas, da poskusite preživeti dan brez uporabe besede moram. Razmislite, s čim jo lahko nadomestite, in opazujte, kako se spreminja vaš odnos do stvari, kako se pritisk rahlja.
Ob predstavitvi knjige so osebne izkušnje, ki so jih ambasadorji besed delili z občinstvom, zbrane povezale v kolektivno zgodbo. Kakšna je bila ta zgodba?
Resnično zanimivo je bilo spremljati spontana sporočila avtorjev, ki so se pretočno povezovala in nadgrajevala in tako na edinstven način še okrepila tok zgodb skozi šest poglavij: ko se človek najprej sreča sam s seboj, ko vrednote postanejo dejanja, ko iz notranje moči nastane gibanje navzven, ko se dar prepleta z odgovornostjo, ko vodimo iz svoje prisotnosti in ko drugačnost postane ustvarjalni podpis. Z radostjo v srcu sem opazovala, kako je ob tem nastala močna skupna zgodba soočanja z izzivi sedanjega časa in zavzetega iskanja pravih odgovorov z zaupanjem v prihodnost. To knjigo sem še bolj začutila kot znanilca premika od individualnega h kolektivnemu.
Se kolektivno izgublja, smo vse bolj individualisti?
Menim, da se zaradi preobremenjenosti z informacijami ljudje še bolj zapiramo vase in okrog sebe gradimo zidove. Potrebujemo pa skupnost, hrepenimo po iskrenih, toplih človeških odnosih. Tudi voditeljstvo se spreminja iz dojemanja, da je voditelj en sam človek na vrhu, do razumevanja, da voditeljsko vlogo prevzema več ljudi, ki znajo med seboj dobro sodelovati. Takšno sodelovalno voditeljstvo je pogoj, da organizacija hitro zazna potrebne spremembe in se ustrezno prilagodi.
Kaj to pomeni za voditeljstvo, ki že v principu deluje po načelu množice – sicer bi voditelj vodil »samo samega sebe«, pa že to je težko.
Voditelj si lahko dober le toliko, kolikor si dober kot človek. Zvest svojim vrednotam in viziji, predvsem pa človeški. Včasih to pomeni tudi pogum, da razmišljaš in deluješ drugače kot množica. In menim, da je prav želja po všečnosti, po tem, da te množica občuduje, velika skušnjava mnogih voditeljev. Potrebna vrlina voditeljev je to, da znajo povezovati, vključevati, ohranjati prostor za skupnost. To pa je mogoče tedaj, ko se zavedajo, da več ljudi skupaj lahko ustvarja boljše rešitve kot oni sami.
Bi morali pri vodenju bolj paziti, kako se izražamo?
Seveda, pa še kako. Besede so pravzaprav edino »orodje« vodje. Z njimi prenaša svoje vrednote, navdihuje, motivira in spodbuja. Tako sprošča ustvarjalno energijo ljudi. A če uporablja napačne besede, lahko izloča, onemogoča, prizadene in s tem blokira ustvarjalnost.
Med avtoricami knjige je tudi brazilska podjetnica Isabel Barreto, ustanoviteljica skupine Oikos Group, ki je ob izidu knjige je poudarila, da zgodbe v njej odražajo vse močnejše »globalno gibanje v smeri bolj človeškega, odgovornega in strateško premišljenega načina ustvarjanja organizacij in poslovanja«. Bi se strinjali z njo? Je to smer, v katero se premika globalno voditeljstvo?
Zelo se strinjam z njo, zgodbe v ospredje postavljajo človeško in odgovorno vodenje. Želim si, da bi bil premik v tako vodenje hitrejši. Smer je prava, a čaka nas še dolga pot, predvsem pa ozaveščanje večjega števila vodij, da se odločijo za potovanje po tej poti.
Sodelujete tudi z Dnevnikovim izborom najboljšega zaposlovalca Zlata nit. Če bi morali izbrati besedo, ki najbolje zaznamuje slovenske voditelje, katera bi to bila? Zakaj ravno ta odraža značaj in duha slovenskega voditeljstva?
Z veseljem sem del ekosistema, ki ga povezuje Zlata nit, saj z merjenjem poudarja pomembnost odnosov v organizacijah. Še posebej mi je všeč pripravljenost najboljših zaposlovalcev, da delijo najboljše prakse in s tem prispevajo k napredku vseh. Zato izbiram besedo srčnost kot označevalko voditeljev, ki vodijo ta podjetja. Zame srčnost pomeni človečnost, pogum, empatijo, pa tudi povezovanje, zavzeto gradnjo odnosov in vključujočega prostora, ki omogoča psihološko varnost. Vem, da imamo v Sloveniji veliko srčnih voditeljev, ki vodijo celostno – z razumom, srcem in intuicijo.
In katera je vaša najmočnejša beseda te dni? Zakaj?
Že tri leta, odkar traja projekt Besedišče za razcvet, se poskušam čim bolj sinhronizirati z besedo tedna. Ta teden je to beseda usklajenost, ki smo jo uvedli z vprašanji, kje v svojem življenju trenutno občutite največ usklajenosti, kje največ neskladja ter kako prepoznate trenutek, ko različni deli vašega življenja delujejo v harmoniji. Ta vprašanja me vodijo v refleksijo o usklajenosti, ki se mi zdi zelo pomembna za notranjo moč in notranji mir.