Sodišče Evropske unije v Luksemburgu je odločilo, da je slovenska zakonodaja v nasprotju z direktivo EU o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah. Naša zakonodaja je po njihovem mnenju pomanjkljiva, ker kreditojemalcem nalaga zelo stroge procesne pogoje za zaustavitev izvršbe. Slovenskim sodiščem je zato naložilo, naj spremenijo sodno prakso, če ta temelji na razlagi prava, ki ni združljiva z omenjeno direktivo.
Mariborsko sodišče podvomilo o našem zakonu
Sodišče EU je o tem odločalo, ker se je nanje obrnilo mariborsko višje sodišče glede primera Aleša in Jožefa Kuharja, od katerih želi Addiko Bank izterjati 129.000 evrov neodplačanega kredita, vezanega na švicarski frank. Mariborski višji sodniki so vedeli, da morajo po slovenski zakonodaji dovoliti izvršbo, ne glede na to, kaj si mislijo o poštenosti kreditne pogodbe. Po naši zakonodaji lahko sodišče izvršbo ustavi samo, če je upnik na drugem, pravdnem sodišču vložil tožbo, v kateri trdi, da je kreditna pogodba neveljavna. Mariborski sodniki menijo, da je tako zakonsko določilo neskladno z evropskim pravom. Po naših informacijah so sicer že v več primerih sami presojali o nepoštenosti kreditnih pogodb in odlagali izvršbe, tudi če kreditojemalec ni vložil tožbe. V tem se po naših informacijah razlikujejo od sodnikov na drugih slovenskih sodiščih.
Tudi v primeru Kuharjevih so mariborski sodniki v nasprotju z našo zakonodajo presodili veljavnost kreditne pogodbe. Ocenili so, da je kredit nepošten, ker je vezan na tujo valuto, vrnjen pa mora biti v evrih, pri čemer ne vsebuje nobene ustrezne omejitve valutnega tveganja. »Razumen potrošnik v to ne bi privolil. Če bi se lahko enakovredno pogajal z banko in od nje pridobil vse potrebne informacije, bi sklenil le pogodbo, ki bi vsebovala razumno omejitev takega tveganja,« so zapisali. Vendar izvršilnega postopka niso zaključili, ampak so prosili za mnenje sodišče EU.
Združenje bank kritično
Na mariborskem sodišču odločitve sodišča EU ne komentirajo, ker gre za »predhodno odločitev«, ki je del še odprtega postopka. So se pa sodbe razveselili v Združenju Frank, ki zastopa slovenske potrošnike, ki so vzeli kredite, vezane na tečaj švicarskega franka. Ker je v postopku sodelovala tudi slovenska vlada, ki je zagovarjala skladnost slovenskega in evropskega pravnega reda, ji v združenju očitajo, da neutemeljeno zagovarja stališča bank.
Komentarja vlade oziroma ministrstva za gospodarstvo, ki je pristojno za področje zaščite potrošnikov, v tednu dni nismo prejeli. Odgovorili so nam samo z Združenja bank, kjer trdijo, da je odločitev sodišča EU taka, kot je, zato ker jim je mariborsko sodišče poslalo napačne oziroma pomanjkljive informacije. Izpostavljajo, da slovensko pravo dovoljuje odlog izvršbe, če je dolžnik vložil tožbo zoper veljavnost kreditne pogodbe; po njihovem prepričanju ta pogoj v resnici ni tako strog. »Za odlog izvršbe ni treba dokazovati morebitne neveljavnosti izvršilnega naslova, ampak zadošča, če potrošnik izvršilnemu sodišču predloži potrdilo o vloženi tožbi,« pravijo in dodajajo, da novejša praksa ustavnega sodišča še omiljuje pogoje, saj potrošnika razbremenjuje dokazovanja, da bi mu izvršba zelo škodila. »Slovenski pravni red je skladen z evropskim,« trdijo.
Na prakso ustavnega sodišča je sodišče EU pisno opozorila vlada, vendar pa ima Združenje bank prav, ko trdi, da sodišče EU tega ni upoštevalo. Po pravilih mora namreč upoštevati razlago slovenskega prava, ki jo je podalo mariborsko sodišče.
