Evropska komisija je leta 2018 ugotovila, da je Google zlorabljal svoj prevladujoči položaj na trgu z zahtevami po prednamestitvi nekaterih svojih storitev na naprave. Prek sporazumov o distribuciji in licenčnih pogojev je namreč pogojeval uporabo svoje trgovine z aplikacijami Play Store s spodbujanjem in obvezno prednamestitvijo iskalnika Google Search in brskalnika Chrome na mobilnih napravah z operacijskim sistemom Android, kar je komisija označila za enotno in trajno kršitev ter prvotno tehnološkemu velikanu naložila kazen v višini dobrih 4,3 milijarde evrov, so v sporočilu za javnost spomnili v Bruslju.
V Googlu so se na kazen EU pritožili.
Splošno sodišče EU, ki predstavlja nižje od dveh sodišč, ki skupaj tvorita Sodišče Evropske unije, je po prvi pritožbi leta 2022 sicer potrdilo obstoj enotne in trajne kršitve, vendar je delno razveljavilo odločitev komisije glede sporazumov o delitvi prihodkov, ki so bili vezani na ekskluzivno prednamestitev iskalnika Google Search. Zaradi te delne razveljavitve je splošno sodišče globo znižalo na končnih 4,1 milijarde evrov.
Tehnološki velikan se je pritožil tudi na to sodbo, zato je zadeva romala na Sodišče EU.
Sodišče EU je v današnji sodbi pojasnilo, da splošno sodišče ni storilo napake pri presoji protikonkurenčnih učinkov pogojev prednamestitve. Poudarilo je, da je splošno sodišče upravičeno upoštevalo celoten ekonomski kontekst, ne da bi bilo treba sistematično izvajati kakršno koli analizo nasprotnih dejstev za ugotovitev kršitve zlorabe prevladujočega položaja.
Sodišče EU je prav tako presodilo, da je splošno sodišče imelo pravico ugotoviti, da je obstajala pristranskost uporabnikov pametnih naprav v korist vnaprej nameščenih aplikacij ter da družbi Google in Alphabet nista dokazali, da so za zaznano ravnanje odgovorne zgolj preference uporabnikov ali domnevna kakovost njunih storitev.
Splošno sodišče po mnenju Sodišča EU prav tako ni storilo napake, ko je potrdilo oceno komisije glede pogojev predhodne namestitve, določenih v sporazumih o sistemu Android. Dokazovanje zlorabe prevladujočega položaja v nobenem primeru ni pogojeno z dokazom o zmožnosti izključitve izključno enako učinkovitih konkurentov, so pojasnili.
"Glede na posebne značilnosti zadevnih digitalnih trgov je splošno sodišče imelo pravico sklepati, da so te prakse lahko omejevale konkurenco in okrepile ovire za vstop na trg, ne da bi pri tem uporabilo navedeni preskus," so zapisali v sporočilu za javnost.
Splošno sodišče je med drugim imelo pravico zavrniti objektivne utemeljitve, ki so jih navedli pri Googlu v zvezi s sporazumi proti fragmentaciji, ter ohraniti opredelitev kršitve kot enotne in trajne, kljub delni razveljavitvi v zvezi z nekaterimi sporazumi o delitvi prihodkov, saj so bile preostale zlorabe še vedno del iste protikonkurenčne strategije.
Sodišče EU je obenem potrdilo kazen v višini 4,1 milijarde evrov. Razsodilo je, da so bili razlogi za odmero kazni ustrezno utemeljeni in da so bila v postopku v celoti spoštovana vsa procesna načela, vključno s pravico do obrambe družb Google in Alphabet, je še sporočilo sodišče.