Spor, ki se je razplamtel v državni družbi Slovenske železnice in katerega glavna protagonista sta Silvo Berdajs in Albert Pavlič, je pripeljal do tega, da je Pavlič pred dvema tednoma odstopil s položaja delavskega direktorja (temu je botrovala tudi nezaupnica sveta delavcev kapitalsko povezanih družb). Nasledila ga je Nina Avbelj Lekić. Potrdil in predlagal jo je svet delavcev kapitalsko povezanih družb, ki mu predseduje Silvo Berdajs, v sredo pa sta predlog potrdila še poslovodstvo in nadzorni svet družbe.
Vojna med dvema najmočnejšima sindikalistoma in (nekdanjima) predstavnikoma zaposlenih Berdajsom in Pavličem medtem ne pojenja, kljub temu da je k umiritvi strasti pozval celo generalni direktor Slovenskih železnic Dušan Mes. S sporom se je seznanil celo nadzorni svet. »Zanima nas, kaj se v sistemu dogaja, ne smemo pa se vmešavati v zadeve, ki so stvar socialnih partnerjev in medsebojnih odnosov,« je rekel predsednik nadzornega sveta Bojan Brank.
Protesti v bran Pavliču pod taktirko njegovega sindikata
V torek so tako določene civilne iniciative pozivale z zboru delavcev na glavni železniški postaji v Ljubljani, a se nazadnje delavci niso zbrali, saj so te iste civilne iniciative shod preklicale.
So se pa namesto tega oglasila sindikalna železniška predstavništva; sindikat strojevodij (sekretar je Silvo Berdajs), sindikat železniškega transporta, sindikat delavcev železniške dejavnosti, sindikat železniškega prometa, sindikat vzdrževalcev železniških voznih sredstev, sindikat vozovnih preglednikov, sindikat vzdrževalcev lokomotiv Moste, poleg tega pa tudi sveti delavcev kapitalsko povezanih družb SŽ, Slovenskih železnic, SŽ Infrastrukture, SŽ Vita, SŽ Žipa, SŽ ŽGP in Prometnega inštituta Ljubljana. Omenjeni so vnovič nagovorili zaposlene pri Slovenskih železnicah in jih posvarili, da pozivi k protestnim akcijam prihajajo »iz pisarn Sindikata železničarjev Slovenije (po novem mu predseduje Pavlič), vsa izvorna pošta pa je iz naslova sekretarja sindikata Benjamina Ornika, ki je dejanski organizator in nosilec odgovornosti,« so izpostavili podpisniki.
Ornik svoje vpletenosti v sindikalni spor za Dnevnik ni želel komentirati. Zavrnil je osebno odgovornost pri organizaciji protestov ter nas usmeril na Pavliča (ta je zaradi tragičnega dogodka v družini te dni nedosegljiv). Ob tem še omenimo, da je na spletni strani Sindikata železničarjev Slovenije objavljeno tudi obvestilo o preložitvi protestnih akcij za nedoločen čas v imenu civilnih iniciativ in železničarskih odborov, organizatorjev protestov v bran Pavliču.
Delavski direktorji zavzemajo stališča
Ostali sindikalisti so pozivanje k protestom označili za »prvovrstno propagando in netenje sovraštva« in izpostavili, da za načrtovane proteste v bran Albertu Pavliču pravzaprav ni utemeljenega razloga, saj mu je bila zaradi njegovega dela izglasovana nezaupnica na svetu delavcev kapitalsko povezanih družb. Razlogov sicer ne navajo, po naših informacijah pa naj bi se Berdajs in Pavlič med drugim sprla zaradi kadrovskih vprašanj. Informacije o tem, čigavo imenovanje je bilo povod, so različne, med drugim pa se nista strinjala glede imenovanja delavske direktorice v družbi Potniški promet. Lani se je na podlagi anonimne prijave v družbi SŽ Potniški promet začela tudi policijska preiskava, kriminalisti naj bi iskali dokaze o sumih jemanja podkupnin v zameno za napredovanja znotraj družbe. Gotovo pa je spor dodatno poglobilo vprašanje Pavličeve naslednice; nova delavska direktorica Avbelj-Lekićeva je bila tako v zadnjih dneh izključena iz Sindikata železničarjev Slovenije, ki mu predseduje Pavlič.
Tudi delavski direktor Tovornega prometa SŽ (najpomembnejša družba znotraj konglomerata SŽ) Drago Savić (skupaj s predsedniki sindikalnih enot sindikata železničarjev iz Kopra, Sežane in Postojne) je spisal pismo ter poudaril, da se ne strinja s protesti, katerih namen ni boj proti neenakopravnosti zaposlenih pri Slovenskih železnicah, pač pa zgolj zavzemanje za Alberta Pavliča. Temu pa ne stojijo ob strani niti predsedniki področnih sindikalnih enot njegovega sindikata.
