Nedavno se je iztekel javni razpis, s katerim so na Slovenskih železnicah iskali izvajalca, ki bi kemično zatiral plevel na železniškem omrežju. V razpisu so predvideli, da bo izvajalec za zatiranje uporabljal herbicid na osnovi zloglasnega glifosata, ki se mu kljub močnemu lobiranju očitno izteka življenjska doba. Avstrijski parlament je recimo lani izglasoval popolno prepoved uporabe glifosata, a to po zadnjih poročilih avstrijska vlada pod pritiskom Evropske unije zadržuje, saj naj bi bila prepoved v navzkrižju s skupno zakonodajo. Evropska komisija je namreč decembra 2017 v zelo kontroverzni odločitvi uporabo glifosata podaljšala še za pet let. Slovenija je bila v skupini držav, ki so glasovale za podaljšanje uporabe glifosata.
Ne glede na to je na podlagi sklepa vlade aprila 2018 ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano s spremembami pravilnika o pravilni uporabi fitofarmacevtskih sredstev na vseh javnih površinah prepovedalo uporabo herbicidov po oktobru 2019, z izjemo cest in železnic, kjer bo prepoved stopila v veljavo šele aprila 2021. V podjetjih, ki se ukvarjajo v vzdrževanjem javnih in zelenih površin, so bili tako uporabo herbicidov primorani opustiti že lansko jesen, medtem ko jih na Darsu in Slovenskih železnicah še vedno lahko uporabljajo. Uporabljajo pa jih v velikih količinah.
Po objavljenih podatkih samo na Slovenskih železnicah vsako leto poškropijo 7000 litrov herbicida na osnovi glifosata – po zadnjem razpisu bodo uporabljali pripravek clinic TF, na Darsu pa uporabljajo herbicida banvel in callysto, v zadnjih treh letih so ju porabili več kot 400 litrov. V obeh družbah sicer zagotavljajo, da herbicide uporabljajo z največjo mero skrbnosti, torej le tam, kjer bi rastje oviralo promet in delo, kjer je mehansko odstranjevanje težavno, ter nikakor ne na vodovarstvenih območjih, kar je tako in tako zakonsko predpisano.
Ker železniški tiri v Ljubljani in tudi marsikje drugje potekajo skozi strnjena naselja, pogosto so ob železniških tirih tudi vrtički – recimo urbani vrtički Rožnik ob Ulici Iga Grudna ali območje za vrtičke ob kamniški progi –, smo na Slovenskih železnicah prosili za natančnejše podatke o tem, kje v Ljubljani uporabljajo glifosat. A bolj podrobnih pojasnil nismo prejeli. Razložili so le, da kemično strojno zatiranje izvajajo dvakrat na leto, spomladi in jeseni (po razpisu začnejo zatiranje aprila in septembra), ter da na letni ravni v povprečju zatirajo 2800 kilometrov tirov. To pa je odgovor, ki pod vprašaj postavlja trditve o skrbni rabi herbicida, saj skupna dolžina železniških prog pri nas po podatkih direkcije za infrastrukturo znaša 1200 kilometrov, pri čemer je dvotirnih le 333 kilometrov, kar pomeni, da kemično zatiranje rastja izvajajo na veliki večini omrežja.
Tudi trditev, da herbicidov ne uporabljajo na vodovarstvenih območjih, je zelo splošna, saj je recimo skoraj polovica Ljubljane vodovarstveno območje, ki pa ima številne režime varovanja – od zelo blagih do izjemno strogih pri zajetju vode. Uporaba herbicidov je s predpisi prepovedana samo na najožjih vodovarstvenih območjih. Na vprašanje, ali glifosata ne uporabljajo na celotnem vodovarstvenem območju Ljubljane ali samo v bližini vodnih zajetij, nam v Slovenskih železnicah niso odgovorili. Domnevamo lahko, da glifosata ne uporabljajo samo na ožjih vodovarstvenih območjih, kar tako in tako določa zakon.
Alternativo bodo morali poiskati čim prej
Na Slovenskih železnicah pravijo tudi, da iščejo alternative zatiranju plevela s herbicidi in da bodo letos uporabo glifosata zmanjšali, saj naj bi kemično zatirali »le« 1600 kilometrov glavnih železniških prog. A to spet ni povezano z okoljsko ozaveščenostjo v podjetju, temveč z zakonodajo, saj bodo morali, kot že rečeno, aprila prihodnje leto herbicide opustiti.
Na prehod na okolju prijaznejša sredstva se pripravljajo tudi na Darsu, kjer že zdaj za odstranjevanje plevela v glavnem uporabljajo košnjo, moteče rastje s herbicidi zatirajo predvsem na srednjem ločilnem pasu med smernima voziščema, kar jim povzroča precej preglavic. »Zato smo se na Darsu v okviru obnov, kot so bile recimo tiste na odseku primorske avtoceste Unec–Postojna, odseku štajerske avtoceste Vransko–Arja vas–Šempeter ali odsekih hitre vipavske ceste med Ajdovščino in Šempetrom pri Gorici, odločili, da tudi srednji ločilni pas med smernima voziščema asfaltiramo. To prispeva k manjši porabi fitofarmacevtskih sredstev in k večji pretočnosti prometa, saj tako škropljenje ali košnja ni potrebna. Tudi v prihodnje bodo na odsekih, kjer bodo izvedene rekonstrukcije, tako preuredili ločilne pasove,« pravijo na Darsu.
Izkušnje z opuščanjem glifosata oziroma herbicidov imajo v ljubljanski VOKA Snagi, kjer od leta 2017 za zatiranje plevela uporabljajo stroj, ki deluje na osnovi vodne pare in aktivne sestavine, imenovane foamstream. »Ta je sestavljena iz rastlinskih olj kokosa, palme in ogrščice ter glukoze iz krompirja, koruze in pšenice in je biološko razgradljiva. Naše izkušnje s strojem so zelo dobre, kjer uporaba stroja ni mogoča, pa plevel odstranjujemo ročno,« nam je pojasnila Nina Sankovič. Strošek odstranjevanja plevela se je sicer povišal, a ne drastično, pravijo v podjetju, ki v ta namen porabi okoli 100.000 evrov na leto.
