Recesiji navzlic se je nemško gospodarstvo lani okrepilo za mogočne tri odstotke, s čimer je izdatno pospešilo tudi voz slovenskega gospodarstva, katerega vlečni konj je že nekaj časa izvoz: "Velik delež rasti celotnega slovenskega izvoza gre na račun rasti izvoza v Nemčijo," pojasnjuje ekonomist dr. Črt Kostevc. Zato je morda presenetljivo, da smo Slovenci po prvih ocenah lani pridelali precej nižjo, okoli odstotno rast BDP. Odvisnosti Evrope in Slovenije od največjega evropskega gospodarstva ne gre zanikati, Kostevc se ob tem sprašuje, kakšna bi bila gospodarska slika EU in Slovenije, če bi Nemčija beležila nižje stopnje rasti. "Morda dobimo odgovor že letos, ko se tudi Nemcem napoveduje gospodarska stagnacija," opozarja Kostevc.
Slovenska podjetja izkoristila gospodarsko rast Nemčije
Kljub slabšim napovedim za leto 2012 pa so vsaj s trenutnimi razmerami na nemškem trgu slovenska podjetja zadovoljna. V koncernu Hidria ugotavljajo, da se pozitiven gospodarski trend odraža tudi v njihovih odvisnih družbah, ki delujejo v Nemčiji (Hidria GIF, Hidria Bausch), saj te trenutno beležijo dobre rezultate poslovanja. Hidria je lani na nemškem trgu ustvarila 80 milijonov evrov prihodkov. "Visoka rast prihodkov je posledica prevzema nemške družbe Dr. Karl Bausch, ki posluje pod blagovno znamko Hidria Bausch," so pojasnili v Hidrii, kjer ocenjujejo, da bo letos prodaja narasla za štiri do pet odstotkov.
"Prav tako na približno enaki ravni ostajajo naročila in izvoz izdelkov domačih Hidriinih družb v Nemčijo," so zadovoljni v idrijskem koncernu, kjer izdelujejo med drugim tudi avtomobilske dele prestižnih nemških znamk, kot sta Audi in Porsche.
"Izredna gospodarska rast Nemčije, ki temelji na močnem izvozu ter na domači potrošnji in investicijah, je vsekakor spodbuden dejavnik za nadaljnjo pozitivno gospodarsko klimo na tem trgu," so optimistični v Gorenju, ki je največji tuji ponudnik bele tehnike v Nemčiji. Vodilno mesto bo verjetno ohranil, saj je Gorenje v minulem letu vnovič okrepilo svojo prisotnost na nemškem trgu. "Glede na pričakovanja, da bo nemška potrošnja letos ostala na visoki ravni, ocenjujemo, da se bo pozitivni trend prodaje naših gospodinjskih aparatov nadaljeval," so samozavestni pri Gorenju kljub zavedanju, da je nemški trg izredno zahteven. Vlada mu namreč močna domača konkurenca, zaradi česar pri Gorenju ob inovativnosti stavijo tudi na pestrost ponudbe, saj na leto prenovijo vsaj 15 odstotkov prodajnega programa.
Gospodarski razkorak med Slovenijo in Nemčijo se povečuje
Čeprav so slovenska podjetja, ki poslujejo z Nemčijo, uspešna, jih matična država v tem smislu ne dohaja. Če je slovensko gospodarstvo še pred nekaj leti redno hitreje raslo od nemškega, sta mu najprej svetovna finančno-gospodarska, nato pa še dolžniška kriza vzeli veter iz jader. Po osemodstotnem padcu BDP leta 2009 je tako Slovenija lani že drugič v šestih letih krepko zaostala za Nemčijo.
Razlogov za to je več, morda poglavitna razlika pa je velikost domačega trga. Nemčiji je namreč lani uspelo okrepiti gospodarstvo s pomočjo rasti domačega povpraševanja, ki je bilo v prvi polovici lanskega leta zelo veliko. Slovenija, ki zaradi bistveno manjšega trga ne more računati zgolj na domače povpraševanje, na drugi strani ob tem doživlja še kolaps gradbenega sektorja, ki je bil pred krizo eden od poglavitnih generatorjev gospodarske rasti. "Razlogi za povečanje razkoraka med Nemčijo in Slovenijo so torej skoraj izključno interne narave," je pojasnil Kostevc. Pogojno je izvzel le zaostrene pogoje zadolževanja na mednarodnih finančnih trgih, ki so Slovenijo prizadeli bolj kot Nemčijo. A tudi slednji imajo v več pogledih interne vzroke, meni Kostevc, ki zaradi počasne rasti BDP v letošnjem letu ne pričakuje bistvenega povečanja razlik med obema gospodarstvoma, "kar pa ne pomeni, da so obeti dobri".
jan.bratanic@dnevnik.si
