V prvi polovici leta je slovenski izvoz blaga zrasel za 11,2 odstotka, na 15,5 milijarde evrov, uvoz pa za 10,9 odstotka, na 15,1 milijarde evrov. Presežek v blagovni menjavi s tujino je samo v juniju znašal 145,5 milijona evrov, v polletju pa 417,5 milijona evrov. Če je v lanskem letu in letos pozimi rast uvoza prehitevala rast izvoza, se je spomladi to ponovno spremenilo, saj se je uvoz umiril bolj kot izvoz. Analitiki Banke Slovenije napovedujejo, da je to prehoden pojav.
Odvisni od Nemčije
Osebni avtomobili so tisto, kar v Sloveniji največ izvažamo, hkrati pa tudi proizvod, ki ga največ uvažamo. V tujino prodamo tudi veliko farmacevtskih izdelkov, kupujemo pa goriva. Največja slovenska izvoznika sta novomeški podjetji, proizvajalec avtomobilov Revoz in farmacevtsko podjetje Krka.
Slovenija približno tri četrtine blaga izvozi v članice Evropske unije, največ v Nemčijo in Italijo. Najbolj se je v zadnjih letih povečal izvoz v Francijo, med državami, ki niso v EU, pa v Švico, Turčijo in ZDA. Visoka osredotočenost na majhno število trgov je dobra, kadar ti trgi rastejo, kadar padajo, pa so negativne posledice toliko večje, so v zadnjem poročilu o razvoju zapisali analitiki iz Urada za makroekonomske analize in razvoj (Umar). Ta odvisnost Slovenije od nekaj evropskih gospodarstev je bila tudi deloma kriva za veliko recesijo našega gospodarstva v prejšnji krizi.
Večino blaga, ki ga izvozi Slovenija, še vedno predstavljajo nizko in srednje tehnološko intenzivni proizvodi, vendar se je njihov delež zmanjšal. Povečal pa se je delež visoko tehnoloških proizvodov, in sicer že na začetku krize, ko so bile najbolj na udaru nekonkurenčne dejavnosti. V Umarju ob tem opozarjajo, da so bili premiki na področju raziskav in razvoja, inovacij ter digitalizacije v zadnjih letih kljub vsemu skromni. »To pomembno omejuje potencial za trajnejši dvig produktivnosti in s tem možnosti za korenitejše izboljšanje življenjskega standarda prebivalstva,« pravijo.
Pričakovan boj za dvig plač
V Banki Slovenije napovedujejo, da se bo rast izvoza v naslednjih letih ustalila pri sedmih odstotkih in bo nekoliko počasnejša od rasti uvoza. Kljub geopolitičnim napetostim, katerih velik del so napovedi protekcionizma oziroma trgovinskih vojn, so gospodarski obeti v slovenskih trgovinskih partnericah relativno dobri, slovenska podjetja pa nameravajo z investicijami povečati svoje proizvodne zmogljivosti.
Izvoz je glavni faktor slovenske gospodarske rasti, vendar bo ta vse bolj temeljila na rasti javnih investicij (ne nazadnje so letos lokalne volitve) in predvsem na rasti domačih investicij ter potrošnje fizičnih oseb, h kateri bo zagotovo prispevala tudi nadaljnja, sicer nekoliko počasnejša rast zaposlovanja. S tem in tudi zaradi naraščajočih strukturnih neskladji na trgu dela se bodo krepili plačni pritiski, pričakujejo analitiki.
Večina izvoznih podjetij je med krizo povečala svojo konkurenčnost, saj so plače ves čas rasle počasneje od produktivnosti. Produktivnost v Sloveniji je sicer relativno nizka in od začetka krize vztraja petino pod povprečjem članic EU. »Do pospešitve produktivnosti na raven, ki omogoča hitrejše dohitevanje razvitejših držav, je v Sloveniji prišlo šele leta 2017,« pojasnjujejo v Umarju.
Lanski trend zniževanja realnih stroškov dela na enoto proizvoda se je letos upočasnil, saj so stroški ostali skoraj nespremenjeni, ugotavlja Banka Slovenije. Enako je bilo v evrskem območju, so pa plače precej bolj kot pri nas zrasle v novih članicah. V teh državah, iz katerih je mnogo podjetij, ki konkurirajo slovenskim izvoznikom, je rast plač opazno prehitevala rast produktivnosti.
