Zamisel o gradnji Turškega toka sta Turčija in Rusija po izboljšanju meddržavnih odnosov ponovno obudili lani. Prvotno je Rusija nameravala graditi dve cevi Turškega toka. Gradnjo prve, ki bo kar 900 kilometrov potekala po gladini Črnega morja, je Rusija že začela. Čeprav vstopna točka plinovoda na turških obalah še ni povsem določena, so z ruske strani posebne ladje že začele polagati prve kilometre plinovoda. Ta cev bo služila predvsem oskrbi turškega trga, hkrati pa bo okrepila turški položaj enega od pomembnejših energetskih vozlišč v regiji. Ali bo realizirana tudi druga cev plinovoda, je tačas še nejasno in je predmet širših geopolitičnih in energetskih vprašanj diverzifikacije plinske oskrbe Evrope.
Druga cev, katere potek po Črnem morju je prav tako še odprt, naj bi služila plinski oskrbi jugovzhodne Evrope in tudi drugih evropskih trgov. Ali bo ta cev ruski plin pripeljala neposredno na evropsko ozemlje na bolgarskih obalah, za zdaj še ni jasno. Bolgarija še čaka na odločitev evropske komisije, ali bo takšna de facto ponovitev trase torpediranega Južnega toka sploh odobrena. Minulim težavam pri prenosu ruskega plina se Bolgarija zdaj poskuša izogniti na način, da si želi pridobiti status evropskega energetska vozlišča, ki bi plin prejemalo s treh strani. Pri »bruseljskem ne« delovanju Južnega toka je bila namreč težava predvsem ta, da plinovod ni bil odprt tudi za druge ponudnike.
Pri državah na trasi Južnega toka je interes za Turški tok
»Splošni interes za nadaljevanje projekta Turški tok po državah, ki so bile prvotno vključene v projekt Južni tok, po našem mnenju obstaja. Še posebno, ker gre v povezavi s tem upoštevati tudi napovedano zmanjšanje tranzita skozi Ukrajino. Menimo, da aktualnost projekta nikoli ni bila zmanjšana, ostaja pa težava v postopkih in razumevanju pravil, ki jih določa energetska zakonodaja EU,« pravi direktor družbe Plinovodi Marjan Eberlinc.
Če evropska komisija zdaj tega novega plinovoda ne bi odobrila, pa ima Bolgarija možnost, da se naveže na turške plinovode in tako ruski plin po drugi poti prenaša do evropskih trgov. Ne glede na to nadaljnji potek cevovoda dobiva jasne obrise in zdi se, da Turški tok v takšni ali drugačni izvedbeni obliki vendarle prihaja. Bolgarija, Srbija in Madžarska so se z Gazpromom že načeloma dogovorile o gradnji plinovoda Turški tok skozi njihova ozemlja. Srbija se na tak način nadeja nakupa cenejšega zemeljskega plina kot iz nastajajočega terminala za utekočinjen zemeljski plin (LNG) na Krku ali obstoječega v Litvi. Oba v ZDA vidijo kot obliko zmanjšanja evropske odvisnosti od ruskega plina.
Različno o pogovorih glede Turškega toka
Nakazujoča se trasa druge cevi Turškega toka dejansko predstavlja obnovitev poteka plinovoda Južni tok, ki je nameraval potekati tudi skozi Slovenijo. Ali bo tudi tokrat plinovod potekal skozi slovensko ozemlje, še ni jasno. »V primeru, da bi se trasa Južnega toka revitalizirala, medvladni sporazum z Rusko federacijo še vedno velja,« pravijo na ministrstvu za infrastrukturo. Precej bolj jasni so v Plinovodih. Z ruskimi predstavniki so že izmenjali poglede na razvoj takšnega projekta, vendar opozarjajo na dejavnike, pod katerimi bi se mu lahko pridružili.
»Pristop Slovenije k novemu projektu je najprej odvisen od odločitve ruske strani in s tem s povezanimi cilji, ki si jih je ruska stran zastavila pri nadaljevanju projekta Turški tok. Odločilne so končne destinacije projekta, kamor je namenjena večina transportiranih količin. S tega zornega kota na slovenski strani spremljamo razvoj vseh projektov, ki bi lahko s traso plinovoda potekali tudi skozi Slovenijo. Podrobnejša ocena interesa sledi analizi ciljev in je vnaprej ni mogoče enoznačno podati. V družbi Plinovodi smo z ruskimi predstavniki izmenjali pogled na razvoj takega projekta,« pravi Eberlinc.
Vsekakor se načrtuje gradnja povezovalnega plinovoda med madžarskim Tornyiszentmiklósom in slovenskimi Pincami vse do Kidričevega. Ta plinovod naj bi služil za prenos plina iz Južnega toka naprej proti Italiji. Medtem ko so se v Plinovodih z ruskimi partnerji že pogovarjali o Turškem toku, na ministrstvu za infrastrukturo pravijo, da pogovori o slovenski udeležbi pri tem plinovodu trenutno ne potekajo.
Slovenska vpetost v geopolitiko Balkana
Ker je eden temeljnih evropskih ciljev diverzifikacija energetske oskrbe, ne pa zgolj raznolikost dobavnih poti od prevladujočega dobavitelja, so nove ameriške sankcije proti Rusiji in tudi obnovljena zamisel Turškega toka postale veliko geopolitično vprašanje. Proti plinovodu Severni tok 2, ki naj bi čez gladino Baltika prevzel kapacitete ruskega plina, ki jih Moskva za zdaj dobavlja še skozi Ukrajino in Slovaško, negodujejo predvsem na Baltiku in Poljskem. Njihovo stališče je, da s tem plinovodom ne bi bila odpravljena večja odvisnost od ruskega plina, ki bi bil zgolj preusmerjen, medtem ko bi Slovaška in Ukrajina izgubili velike tranzitne dajatve.
Po oceni Tineta Kračuna, direktorja Inštituta za strateške rešitve, Slovenija v zadnje geopolitične premike na zahodnem Balkanu ni tako vpeta, saj se je zunanjepolitična orientacija po osamosvojitvi oddaljevala od te regije. »Možnosti novih sankcij ZDA zoper Rusijo bi lahko v neprijeten položaj na področju energetike postavile predvsem Hrvaško, saj bi bil v primeru novih sankcij ogrožen Južni koridor, ki bi moral energetsko preskrbeti Gruzijo, Turčijo, Albanijo, Črno goro in Hrvaško s plinom iz Azerbajdžana. Visoko tveganje za dotičen energetski projekt obstaja predvsem zaradi predvidene tesne vpetosti ruskega Lukoila. To ponovno v igro prinaša terminal LNG na Krku, vendar je pri tem projektu, kot pri vseh drugih alternativah ruskemu plinu, še vedno vprašanje rentabilnosti projekta,« opozarja Kračun.
