Ob solidnem povpraševanju se je Slovenija ponovno lahko oprla na svojo razpršeno zaledje institucionalnih investitorjev, so zapisali na finančnem ministrstvu. Organizatorice izdaje so bile Barclays, Deutsche Bank, DZ Bank, JP Morgan in Raiffeisen Bank International.
Nova 10-letna dolarska obveznica je bila izdana v višini 500 milijonov dolarjev, s kuponom 5,600 odstotka, pri razmiku 65 bazičnih točk nad referenčno 10-letno ameriško državno obveznico, z donosom do dospelosti 5,630 odstotka in ceno 99,773 odstotka.
Potem ko so investitorji v okviru predstavitvenih aktivnosti izrazili zanimanje za tovrstno naložbo, je Slovenija knjigo naročil izdala danes ob 9. uri. Povpraševanje je vztrajno naraščalo in preseglo 825 milijonov dolarjev, vključno z 220 milijoni ameriških dolarjev naročil organizatoric izdaje.
Nekaj po 14. uri so višino izdaje določili pri 500 milijonih dolarjev, povpraševanje investitorjev pa je presegalo 785 milijonov ameriških dolarjev (vključno s 195 milijoni ameriških dolarjev naročil organizatoric izdaje), kar je državi po pojasnilih ministrstva omogočilo uspešno izvedbo transakcije.
"Slovenija s to transakcijo podaljšuje svojo dolarsko krivuljo donosnosti in nadgrajuje zadnjo izdajo 10-letne referenčne dolarske obveznice iz leta 2023 ter tako še naprej zastopa regijo srednje in vzhodne Evrope na dolarskih kapitalskih trgih," so dodali v sporočilu za javnost.
Za namen ščitenja pred gibanjem tečaja ameriškega dolarja v primerjavi z evrom je bila v celotni vrednosti izdaje izvedena valutna zamenjava. Dejanski strošek financiranja državnega proračuna z izdajo dolarske obveznice po valutni zamenjavi znaša 4,124 odstotka.
Izdaja po navedbah ministrstva podpira razpršenost virov financiranja in ohranjanje odnosov z mednarodnimi institucionalnimi investitorji. Višina izdaje sledi cilju nadaljnjega zniževanja deleža dolga v BDP, ki naj bi letos dosegel 64,6 odstotka.
Kot so dodali, je 65 odstotkov investitorjev iz kontinentalne Evrope, 15 odstotkov iz Azije in Bližnjega vzhoda, 12 odstotkov iz Združenega kraljestva in osem odstotkov iz Severne Amerike. Glede na institucije pa je 32 odstotkov investitorjev upravljavcev skladov, 32 odstotkov bank ali zasebnih bank, 27 odstotkov centralnih bank in uradnih institucij, šest odstotkov zavarovalnic oz. pokojninskih skladov ter trije odstotki skladov tveganega kapitala.
