Metod je po slabi izkušnji z delnicami NKBM zapustil borzo in danes presežke vlaga predvsem v zlato. Podobno Fran, ki poleg numizmatike kupuje zlatnike in srebrnike centralnih bank ter stavi na rast cene kovine. Zlato je med Slovenci izjemno priljubljeno – samo leta 2024 naj bi ga kupili za 250 do 350 milijonov evrov.
Anja priznava, da je finančno nepismena, zato denar raje pušča na računu, Taj iz mlajše generacije pa opaža, da se doma največ govori o zlatu in nepremičninah, o delnicah ali skladih pa redko. Kriptovalute? Zanimive, a nezanesljive.
Statistika potrjuje pričevanja sogovornikov. Slovenska gospodinjstva imajo okoli 92 milijard evrov finančnih sredstev, od tega več kot 30 milijard na bančnih računih, večinoma na vpogled. Več kot 90 odstotkov celotnega premoženja pa predstavljajo nepremičnine. V sklade in delnice vlagamo bistveno manj kot v zahodni Evropi. Konservativnost ima dve plati: denar je likviden in razmeroma varen, a ga inflacija tiho razvrednoti.
Bojan Ilijanić iz Save Infond ob tem opozarja, da je mit, da je investiranje le za bogate. Za ilustracijo navaja primer: če bi 20 let mesečno vlagali 50 evrov v sklad s povprečnim 6-odstotnim donosom, bi namesto 12.000 privarčevali okoli 23.000 evrov. Ključ sta razpršenost in dolgoročnost.
Država napoveduje individualne naložbene račune in več finančnega opismenjevanja, medtem pa nekateri iščejo alternative: Peter redno vlaga v sklade, Alen pa v prestižne ure znamk, kot so Rolex, Omega in Patek Philippe; nekateri modeli so v zadnjih 15 letih močno pridobili vrednost. Konkretno, nekateri modeli ur znamke Rolex so v 15 letih pridobili tudi več kot 500 odstotkov vrednosti.