"Gre za preboj, ki dokazuje, da je Skupina Sij, v sodelovanju družb Sij Metal Ravne in Sij Acroni Jesenice, zmogljiv partner za razvojno-raziskovalne projekte in da igra pomembno vlogo v najzahtevnejših tehnoloških segmentih globalne industrije," je za STA dejal glavni direktor Sij Metal Ravne Jernej Močnik.
Vesoljska tehnologija je po njegovih besedah nadgradnja številnih drugih industrij, tudi letalske in jedrske, na kateri so gradili dosedanje izkušnje. "Jeklo je pri tem ključni material, saj je vsako vesoljsko plovilo v veliki meri zgrajeno prav iz njega, zato se vidimo kot enega od prvih členov v širši verigi industrij, ki sodelujejo pri razvoju vesoljskih tehnologij," je poudaril.
Zaradi pogodbenih obveznosti naročnika jekla za vesoljsko plovilo še ne razkrivajo, proizvodnja materiala pa je v polnem razmahu. Razvoj materiala so v Skupini Sij začeli s povezovanjem razvojnih oddelkov Sij Metala Ravne in Sij Acronija, sodelovali pa so tudi s Inštitutom za kovinske materiale in tehnologije (IMT) in Naravoslovnotehniško fakulteto Univerze v Ljubljani.
Kot je pojasnil vodja projektne pisarne za razvoj, raziskave in inovacije Skupine Sij Danijel Mitrović, ne gre za standardno vrsto jekla, temveč za material, ki so ga razvili posebej za potrebe naročnika in njegovega razvojnega projekta. Od naročnika so tako prejeli natančne zahteve glede kemične sestave in želenih mehanskih lastnosti materiala. "Zagotoviti zahtevane lastnosti je bil velik izziv, saj jih je trenutno sposobno razviti le nekaj jeklarskih družb na svetu," je poudaril.
Po njegovih besedah je razvoj jekla potekal v zelo kratkem časovnem okviru. Končni produkt so morali namreč razviti in dobaviti v približno treh mesecih od naročila, kar je za tako zahtevne materiale razmeroma kratek rok, je dejal.
Jeklo je uspešno prestalo večstopenjski nadzor tako v Sloveniji kot v tujini ter že v zgodnji fazi razvoja doseglo približno 95-odstotno skladnost z zahtevami.
Uporabili ga bodo v kritičnih konstrukcijskih elementih vesoljskega plovila, med drugim v neposredni bližini pogonskih motorjev ter v povezovalnem, srednjem strukturnem delu. Skupina Sij je do zdaj dobavila že več kot 500 ton visokotehnološkega jekla, skupna količina dobav pa naj bi do junija presegla 1000 ton. Za eno samo vesoljsko plovilo je sicer potrebnih več kot 100 ton materiala, je ponazoril Mitrović.
Kot je pojasnil, mora imeti jeklo za vesoljske aplikacije izjemne mehanske lastnosti, saj je med vzletom in delovanjem vesoljskega plovila izpostavljeno velikim obremenitvam, ter ohranjati stabilnost v zelo širokem temperaturnem razponu.
"Material mora prenesti ciklične temperaturne spremembe, od izredno visokih temperatur ob delovanju pogonskih motorjev do zelo nizkih temperatur zunaj zemeljske orbite. Testiranja tako izvajamo tudi pri približno -196 stopinjah Celzija v vzdolžni in prečni smeri," je dejal.
Izdelava materiala poteka na več lokacijah znotraj Skupine Sij, saj posamezne faze obdelave izvajajo v različnih družbah, kar zahteva precej logistične usklajenosti. V Sij Metalu Ravne potekata ulivanje jekla in elektropretaljevanje pod žlindro, s katerim zagotovijo visoko čistost materiala, nato pa material v Sij Acroniju na Jesenicah zvaljajo na končne dimenzije. Sledi še ohlajanje materiala na Ravnah ter končne toplotne obdelave, testiranja in priprava za odpremo v Sij Acroniju.
Daljša različica novice je na voljo na spletnem portalu STAznanost na naslovu znanost.sta.si/3531528/.