Številni Slovenci imajo v Švici svoja podjetja. Njihovo lastništvo je v mnogih primerih zakamuflirano, s težavami pri pridobivanju podatkov o lastnikih podjetij v Švici pa se pogosto spopadajo tudi represivni organi v Sloveniji, ko preiskujejo sume storitve kaznivih dejanj. Po novem bo pridobivanje podatkov o dejanskih lastnikih podjetij olajšano.
Ker številna podjetja prikrivajo, kdo so njihovi končni lastniki, kar omejuje mednarodni boj proti pranju denarja in financiranju terorizma, so po številnih pritiskih iz tujine v Švici leta 2023 začeli pripravo zakonodaje o vzpostavitvi centralnega registra dejanskih lastnikov podjetij. Proti koncu septembra je švicarski parlament potrdil končno različico novega zakona in ga posredoval v javno obravnavo. Predvidoma bo zakon začel veljati v drugi polovici leta 2026. Ko bo vzpostavljen, register podatkov ne bo dostopen javnosti, temveč le določenim državnim organizacijam, med drugim organom odkrivanja in pregona, davkariji, obveščevalnim službam.
V nedavnem intervjuju za Reuters je Elisa de Anda Madrazo, predsednica medvladne projektne skupine za finančno ukrepanje (Financial Action Task Force – FATF) – svetovnega nadzornega organa za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma, članica katerega Slovenija sicer ni – prikrivanje dejanskih lastnikov podjetij primerjala z »avtomobili za pobeg«, ki kriminalcem omogočajo, da po svetu premikajo denar, ne da bi jih odkrili. »Države morajo zagotoviti, da so informacije posodobljene, popolne, točne in zlahka dostopne organom pregona,« je poudarila prva dama FATF. V študiji ene od vodilnih bonitetnih agencij na svetu Moody's iz leta 2023 je bilo po poročanju Reutersa ugotovljeno, da ima skoraj 20 milijonov od 472 milijonov proučevanih podjetij po svetu vsaj eno značilnost, ki bi lahko nakazovala, da gre navidezno podjetje oziroma da so njegovi dejanski lastniki prikriti.
Kot izhaja iz vsebine sprejete zakonodaje, se bodo morali v register dejanskih lastnikov, s katerim bo upravljal zvezni urad za pravosodje, vnesti podatki fizičnih oseb, ki neposredno ali posredno, same ali v sodelovanju s tretjimi osebami nadzorujejo vsaj 25 odstotkov kapitala oziroma imajo toliko glasovalnih pravic. Tudi če fizična oseba ne bo imela četrtinskih glasovalnih pravic, se bo štelo, da ima nadzor nad podjetjem in se bo moralo njene osebne podatke posledično posredovati v register, če bo imela možnost sama ali s tretjimi osebami imenovati ali razrešiti več kot polovico direktorjev, če bo imela možnost veta na odločitve menedžmenta in če bo imela možnost sprejemati odločitve o delitvi dobička. Poleg švicarskih pravnih oseb bodo morala podatke o dejanskih lastnikih v register vnesti tudi tuja podjetja, ki imajo v Švici podružnice, sedež vodstva ali so v tej državi lastniki nepremičnin. V primeru kršitve zakonodaje so predvidene globe v višini do pol milijona švicarskih frankov, v skrajnem primeru, ob ugotovitvi resnih in ponavljajočih se kršitev, pa obstaja možnost prisilne likvidacije podjetja.
EU zahtevala omejitve
V avgustu je bil na portalu Ajpes omejen dostop do podatkov iz registra dejanskih lastnikov podjetij v Sloveniji. To je bila posledica spremembe zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma, ki omejuje splošni javni dostop do informacij o dejanskih lastnikih podjetja in določa upravičence, ki lahko pod določenimi pogoji pridobijo podatke. Po novem imajo dostop do podatkov zavezanci za izvajanje ukrepov za odkrivanje in preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma (banke, hranilnice, borznoposredniške družbe …), organi odkrivanja in pregona, sodišča, preiskovalne komisije državnega zbora in nadzorni organi, fizične in pravne osebe, ki izkažejo upravičen interes po zakonu o preprečevanju pranja denarja. Zahteva po upravičenem interesu je med drugim izpolnjena, če podjetje želi pridobiti podatke o svojih dejanskih lastnikih ali če fizična oseba ali podjetje želi z nekim podjetjem poslovati ter ugotoviti, kdo so njegovi dejanski lastniki. Upravičen interes imajo tudi fizične in pravne osebe, ki za namene novinarstva ali drugih oblik medijskega poročanja – v zvezi s preprečevanjem pranja denarja in s tem povezanih kaznivih dejanj ali financiranja terorizma in bojem proti njim – potrebujejo podatke o dejanskih lastnikih podjetja. Omejenost dostopa do podatkov o dejanskih lastnikih podjetja je posledica sodbe Sodišča EU, ki je leta 2022 odločilo, da dostop širše javnosti do informacij o dejanskih lastnikih pomeni resno poseganje v temeljni pravici do spoštovanja zasebnega življenja in do spoštovanja osebnih podatkov.
