Luka Koper naj bi še septembra objavila javne razpise za različne zaposlitve oziroma najem delavcev (neposredna zaposlitev, najem delavcev prek tako imenovanih zaposlitvenih agencij in oddaja terminala zunanjemu izvajalcu oziroma outsourcing). Novi model, s katerim bo družba rešila zdaj nelegalno najemanje delavcev prek tako imenovanih izvajalcev pristaniških storitev (IPS), bo zaživel najkasneje z novim letom. »Predvidevamo, da bomo neposredno zaposlili več kot 300 oseb,« pravijo. Več kot sto so jih že.
Trenutno ima približno 1300 delavcev dovolilnice za vstop v pristanišče, te pa so bile izdane na podlagi vlog IPS-podjetij. Goran Lukić iz Delavske svetovalnice je sicer prepričan, da je večina teh delavcev na podlagi večletnega rednega dela v Luki Koper upravičena do neposredne zaposlitve v družbi – brez razpisa.
Preteče tožbe
Večina jih namreč delo v Luki opravlja tudi že desetletje ali dve, a imajo bistveno manj pravic kot redno zaposleni. V Luki Koper so se zato zbali, da bi nemara več delavcev, ki opravljajo delo v pristanišču prek IPS, svoje pravice terjalo na sodišču. Zato – pa tudi zaradi tožb, ki jih je zoper družbo sprožilo več nekdanjih, kasneje razrešenih uprav – so v družbi v letnem poročilu oblikovali za več kot 15,6 milijona evrov rezervacij. Tako visoka vsota rezerviranih sredstev, s katerimi bi poplačali morebitne izgubljene tožbe (ki še niso vložene), pa je zmotila finančno inšpekcijo, ki je od družbe že zahtevala pojasnila.
Zakaj so rezervirali desetkrat več sredstev, kot je vrednost tekočih odškodninskih tožb – skupna vrednost vseh zahtevkov je 1,4 milijona evrov –, oziroma zakaj so rezervirali sredstva za tožbe, ki še niso vložene, v družbi javno ne pojasnjujejo. Zatrjujejo le, da so rezervacije oblikovali po mednarodnih računovodskih standardih, nadaljnjih informacij o pravnih obvezah pa ne dajejo, »saj bi njihovo razkritje ustvarilo sodbo o položaju družbe v sporu z drugimi strankami«.
Za zdaj sta sicer tožbo vložila le dva, ki sta v Luki Koper delala prek IPS, a je eden od njiju vmes preminil. Četudi neposredne zaposlitve v družbi ne bodo dobili vsi, ki so do nje po prepričanju sindikalistov upravičeni, pa ni znano, ali bodo tisti, ki zaposlitve ne bodo dobili, nato res množično vlagali tožbe zoper Luko Koper. »Lahko se zgodi tudi to. Sem pa prepričan, da bi ta nevarnost odpadla, če bi Luka Koper prevzela večino delavcev, ki zdaj delajo prek nelegalnega sistema,« razmišlja Peter Majcen, predsednik KS90.
Danes IPS, jutri agencije za posredovanje dela
Tudi zaposlitvene agencije, prek katerih bi najeli nadaljnjih 350 delavcev, bodo v Luki Koper izbrali z javnim natečajem, njegova objava je pričakovana kmalu. Na enak način bodo izbrali še zunanja pogodbena podjetja, ki naj bi jim, neuradno, Luka Koper oddala avtomobilski terminal.
Sindikati sicer nasprotujejo luški strategiji reševanja problematike IPS, še zlasti oddajanju določenega dela storitev zunanjemu izvajalcu. »Gre za izločanje celega dela storitev, za katerega ima Luka Koper koncesijo, in predajanje tega pogodbenemu izvajalcu. Tako bi se Luka Koper znebila odgovornosti. To smatramo za izigravanje koncesije in za nezakonito,« je rekel Majcen. Kritični so tudi do najemanja delavcev prek zaposlitvenih agencij, saj poudarjajo, da lahko na tak način težavo rešujejo le kratkoročno, trajno najemanje delavcev prek agencij je neustrezno, vprašljive pa so tudi agencije same po sebi.
Podjetje T-Momo, ki je eden večjih IPS v Luki Koper, je namreč že marca pridobilo dovoljenje za posredovanje delovne sile drugim podjetjem. Kasneje je tako dovoljenje pridobilo tudi podjetje Espada, ne glede na to, da je tej družbi inšpektor za delo prej že izdal prepovedno odločbo zaradi posredovanja delavcev podjetju T-Momo, za kar Espada ni imela dovoljenja. Zoper dve odgovorni osebi v T-Momo je podana kazenska ovadba zaradi suma davčne utaje. Po drugi strani pa je T-Momo že več let prejemnik evropskih sredstev za »spodbujanje procesnih izboljšav podjetij«.
Majcen opaža, da imajo tudi mnogi drugi IPS namero registrirati dejavnost posredovanje dela, kar priča o tem, da se bodo nepoštene in morebitne nelegalne delovne prakse nadaljevale v drugačni obliki. »Mislim, da sta pri izdajanju dovoljenj in nadzoru družb tako ministrstvo kot delovna inšpekcija premalo rigorozna, kajti nedvomno nastajajo nelegitimne agencije,« je dejal. Še več, kot je poudaril Damjan Volf iz KS90, njihovi nekdanji člani iz Espade so pred časom poročali, da naj bi se nanje izvajal pritisk, kmalu zatem pa je več članov zahtevalo izpis iz sindikata. »Pri tem so izrecno zahtevali potrdilo o izpisu. Eden je prišel v spremstvu neznane osebe, ki ga je menda zastopala, in zanj zahtevala, da ga izpišemo,« pravi Volf.
Na inšpektoratu za delo so sicer potrdili, da je uveden inšpekcijski nadzor v Luki Koper (ne pa tudi nujno pri IPS), družba pa jim redno poroča o tem, kako rešuje problem z IPS. Zaradi interesa postopka na inšpektoratu ne morejo razkriti nobenih nadaljnjih informacij. So se pa k pazljivejšemu ravnanju vsaj deklarativno zavezali v Luki Koper. »Pri sklepanju novih pogodb bomo uvedli dodatne mehanizme nadzora, s katerimi bomo, skladno z zakonodajo, izvrševali nadzor glede izplačevanja plač, davkov, prispevkov…« obljubljajo.
