Ker so junija lani izdali nalog za prijetje izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja in nekdanjega obrambnega ministra Joava Galanta zaradi domnevnih vojnih zločinov v Gazi, je vodstvo ZDA uvedlo vrsto sankcij zoper osem sodnikov in tri tožilce mednarodnega kazenskega sodišča (ICC). Beti Hohler, slovenska sodnica na haaškem sodišču, je ta teden odboru evropskega parlamenta za pravne zadeve opisala, kakšen vpliv imajo na njeno vsakdanje življenje.
Njen račun je po diktatu ZDA zaprla tudi ena od bank v Sloveniji, pri kateri je bila komitentka več desetletij. Sankcije ji blokirajo tudi transakcije v evrih med dvema evropskima bankama. Prav tako so ji ukinili vse njene kreditne kartice, ne more uporabljati niti aplikacije paypal, je po poročanju portala MMC povedala sodnica.
Trump nas lahko vse brcne v 90. leta
Že decembra lani je svojo kalvarijo v časniku Le Monde opisal njen sodniški kolega. Ameriške sankcije s podpisom Donalda Trumpa so francoskega sodnika Nicolasa Guillouja izločile iz globalnega digitalnega prostora in mu onemogočile plačila z viso, mastercardom ali american expressom. »Obstajajo banke, ki, čeprav niso ameriške, sankcioniranim posameznikom zaprejo račune. Z včeraj na danes ostaneš brez bančne kartice. Biti sankcioniran pomeni biti vržen nazaj v devetdeseta leta,« je povedal sodnik ICC.
Te izkušnje so nazorno izpostavile kritično odvisnost evropskega bančnega sektorja od ameriških plačilnih mehanizmov. »Visa, Mastercard … naš plačilni sistem je urgentna zadeva. Trump lahko vse ukine,« je opozorila Aurore Lalucq, predsednica odbora evropskega parlamenta za ekonomske in monetarne zadeve. »Drugo je poezija. Zahtevam, da komisija nujno organizira evropski airbus za plačilne sisteme: ne morete reči, da niste bili opozorjeni.«
Britanci iščejo samostojnost z ameriškim kapitalom
Evropa nadzor nad ključnim delom svojega denarnega obtoka prepušča ameriškim korporacijam, saj Visa in Mastercard obdelata približno dve tretjini kartičnih plačil v območju evra. S pobranimi provizijami zaslužita milijarde evrov. Bančne kartice vseh bank v Sloveniji so standardno opremljene z viso ali mastercardom. Kako presekati to odvisnost?
Ta mesec so se sestale uprave britanskih bank, da bi začrtale načrt vzpostavitve domače alternative Visi in Mastercardu, je ekskluzivno poročal The Guardian. Banke bi do leta 2030 vzpostavile suveren plačilni sistem DeliveryCo, pri čemer pa ne bodo šle v odkrito konfrontacijo z ameriškimi finančnimi velikani. Pobuda namreč predvideva, da bosta vzpostavitev novega sistema sofinancirali tudi družbi Visa in Mastercard.
Paypal bo lažje izriniti iz Evrope
V EU bi bila izvedba takšnega načrta še bolj zapletena, saj je skupnost 27 članic izredno institucionalno kompleksna, obenem imajo nekatere države še vedno nacionalne valute. Hitreje se uveljavljajo (zasebne) rešitve, ki jih želi Evropa strateško okrepiti in ponujajo domačo alternativo ameriškim storitvam, kot so paypal, apple pay in google pay.
Največji evropski konkurent jim utegne postati Wero. Pred petimi leti ga je vzpostavil konzorcij EPI (European Payments Initiative), ki združuje 14 evropskih bank in dva ponudnika plačilnih storitev. Wero omogoča takojšnje pošiljanje in prejemanje denarja, tudi čezmejno. Tako imenovana A2A-plačila potekajo po evropski SEPA-infrastrukturi in ne uporabljajo kartičnih shem.
Za transakcijo je treba poznati zgolj mobilno telefonsko številko ali e-poštni naslov prejemnika. Werova denarnica je na voljo v Nemčiji, Franciji in Belgiji, letos se bo pridružila Nizozemska. Aplikacijo uporablja 46 milijonov bančnih komitentov. Storitev omogoča tudi plačila pri spletnih trgovcih in na fizičnih blagajnah.
Več kot dva milijona flikov na mesec
Privlačnost takojšnjih bančnih nakazil je v Sloveniji preizkušena. Tukajšnje banke so vzpostavile aplikacijo flik. Flikanje je že uveljavljen način izvajanja negotovinskih transakcij, storitev uporablja že več kot 800.000 uporabnikov, ki si vsak mesec izmenjajo približno dva milijona transakcij. »Plačilo se izvede neposredno z bančnega računa plačnika na račun trgovca – brez posredovanja kartičnih shem, kot sta Visa ali Mastercard,« Dnevniku pojasni Barbara Franko, vodja produkta Flik pri družbi Bankart.
»Uporabnik plačilo vedno potrjuje v bančni aplikaciji, kar pomeni, da se identifikacija in avtentikacija zgodita na ravni banke, ne kartice. Flik uporablja infrastrukturo takojšnjih medbančnih plačil, ki je popolnoma ločena od kartičnega sveta. To pomeni, da flik tehnično že zdaj deluje kot evropska alternativna pot do instantnih plačil brez kartic in brez ameriških procesnih omrežij. Z vključitvijo v evropske interoperabilne pobude (EuroPA) bi flik lahko postal del vseevropskega omrežja mobilnih plačil, ki bi omogočilo čezmejna A2A-plačila in s tem EU pomagalo zmanjšati strateško odvisnost od neevropskih plačilnih tehnologij.«
Bo za čezmejnost treba ukiniti flik?
Čeprav je flik tehnično kompatibilen z drugimi evropskimi aplikacijami za takojšnja plačila, so transakcije omejene na Slovenijo, nakazila na bančne račune v tujini niso mogoča brez številke IBAN. Kdor želi v Sloveniji uporabljati wero, si mora odpreti račun pri neobanki, kot sta Revolut ali N26. Do čezmejnih flikov vodita dve poti. Ena je povezava nacionalnih shem prek že omenjene pobude EuroPA, druga je povezovanje Flika z Werom. Katero pot bodo ubrala Slovenija, še ni znano. »Wero ne podpira povezovanja z obstoječimi nacionalnimi aplikacijami, ni interoperabilnosti. Njihov poslovni model temelji na zamenjavi lokalnih rešitev, ne na tehničnem povezovanju z njimi,« opozori Barbara Franko. »Da bi bil flik povezan z werom, bi morale slovenske banke ukiniti flik. V weru država ne ohrani lastništva in nadzora nad svojo domačo shemo; vse se prestavi v en centraliziran produkt.«