Tako je pred kratkim napovedal izvršni direktor Elon Musk in dodal, da bo uporabljen sistem vera rubin polprevodniškega giganta NVIDIA, ki bo posebej optimiziran za delovanje v vesolju. Šlo bo bolj za demonstracijo kot za kaj drugega, saj bo moč bistveno manjša, kot jo imajo podatkovni centri na Zemlji.
V letu 2028 naj bi po Muskovem mnenju dosegli že občutno povečan obseg podatkovnih centrov v vesolju, kar pa se poznavalcem področja zdi preveč optimistična napoved in jo premikajo v naslednje desetletje. Muskove trditve (na primer glede Tesle) so bile v preteklosti pogosto preveč optimistične, a po drugi strani je prav SpaceX že presenetil – redko kdo je denimo konec prejšnjega desetletja verjel, da bo podjetje do letošnjega leta v orbito uspešno izstrelilo več kot 11 tisoč satelitov.
Napovedi prihajajo v času, ko potrebe po računski moči skokovito naraščajo. Da bo infrastruktura lahko še naprej zadoščala povpraševanju, po vsem svetu kot gobe po dežju rastejo ogromni podatkovni centri za umetno inteligenco. Tehnološka podjetja naj bi po ocenah svetovalne hiše McKinsey do leta 2030 vložila okoli nepredstavljivih 6,7 bilijona ameriških dolarjev (5,8 bilijona evrov) v podatkovne centre. Po analizah Berkeley Lab naj bi ti takrat porabljali med 9,5 in 15,3 odstotka vse porabe elektrike v ZDA (osrednji scenarij napoveduje 11,8 odstotka), kar pomeni konkreten porast glede na današnjih 4,5 odstotka.
Razmah novih centrov je že povzročil odpor lokalnih skupnosti do gradnje, saj ti porabljajo ogromne količine vode in elektrike ter s tem višajo cene ali celo povzročajo motnje v oskrbi za okoliške prebivalce. To je skupaj z visokimi stroški vzpostavljanja in dolgimi čakalnimi vrstami za priklop povzročilo, da so se tehnološki giganti začeli resneje spogledovati z idejo o podatkovnih centrih v vesolju. Naklonjen ji je tudi administrator ameriške vesoljske agencije Nasa Jared Isaacman, ki je mnenja, da je treba izkoristiti skoraj neprekinjeno sončno svetlobo, vendar dodaja, da bi taki centri potrebovali sončne panele v velikosti več nogometnih igrišč.
A hkrati še vedno ostaja precej tehničnih vprašanj, kot so sestavljanje ogromnih centrov, njihova popravila in hlajenje (v vakuumu ni zraka ali vode za odvod toplote), prenos velikih količin podatkov na Zemljo ter ne nazadnje tudi smiselnost ogromnih investicij ob upoštevanju zelo hitre zastarelosti grafičnih procesnih enot. Ker imajo podjetja v načrtih tudi od več deset tisoč do kar milijona novih satelitov, bo vedno bolj aktualno tudi vprašanje zasedenosti orbite.
Vodilni v Amazonovem AWS so skeptični in pravijo, da je koncept še daleč od uresničitve. Poleg tega so stroški vzpostavitve podatkovnega centra v vesolju za zdaj bistveno višji kot na Zemlji (po nekaterih izračunih tudi skoraj trikrat, druge ocene pa so še manj ugodne), v Googlu pa ocenjujejo, da bi z znižanjem stroškov izstrelitve cena lahko postala primerljiva že sredi naslednjega desetletja.
Tehnologija napreduje vedno hitreje in morda tudi podatkovni centri v vesolju kaj kmalu ne bodo več le znanstvena fantastika. Prve namige glede tega, ali se bodo odgovori umetne inteligence v prihodnje generirali v vesolju, bi lahko dobili že konec prihodnjega leta ob predvideni SpaceXovi izstrelitvi. Podjetje od junija kotira na newyorški borzi in je zato zdaj na voljo širšemu krogu vlagateljev, trenutno pa je s približno dvema bilijonoma ameriških dolarjev (1,7 bilijona evrov) tržne kapitalizacije sedmo najvišje ovrednoteno podjetje na svetu. Po prihodkih bistveno zaostaja za drugimi podjetji podobne velikosti, kar kaže na izjemna pričakovanja trga glede prihodnje rasti.