Slovenski državni holding (SDH) je marca na vse družbe, ki jih upravlja, naslovil priporočila o delovanju in jih med drugim zelo omejil pri sponzoriranju in donacijah. Tistim državnim družbam, ki so se v preteklem letu v celoti financirale iz javnih sredstev (ali pa v imenu države pobirajo znesek za uporabo infrastrukture in je to njihov edini prihodek), je skoraj prepovedal sponzorstvo. Tako športnikov in kulturnikov ne bodo smele sponzorirati družbe Kontrola zračnega prometa Slovenija (KZPS), Uradni list, Infra, RŽV JP za zapiranje rudnika urana, Rudnik Trbovlje Hrastnik (RTH) in Družba za avtoceste (Dars). V manjšem znesku pa SDH sponzorstva in donacije dopušča za DRI, Elektro Ljubljana, Elektro Maribor, Elektro Celje, Elektro Gorenjska in Elektro Primorska.
Dars in DRI se omejitvam niti ne približata
Prvi skupini zgoraj naštetih družb je SDH priporočil, naj donirajo »le posamične simbolične zneske oziroma vrednosti«, letni skupni znesek donacij pa ne sme presegati 0,03 odstotka prihodka družbe v preteklem poslovnem letu. V naštetih družbah iz druge skupine, to so tiste, ki so se v preteklem poslovnem letu najmanj v 80 odstotkih financirale iz javnih sredstev, pa skupna letna vsota sponzorstev in donacij ne sme presegati 0,1 odstotka prihodkov družbe. SDH sicer od družb pričakuje, da bodo priporočila upoštevale ali natančno pojasnile, zakaj jih niso. Poslovodstvu pa nalaga tudi, da v soglasju z nadzornim svetom določi najvišji znesek, ki ga je mogoče nameniti posamezni sponzorski in donatorski pogodbi, ter letno vsoto za vsa sponzorstva in donacije.
Kaj to konkretno pomeni za družbe? Dars (družba se sicer ne financira iz javnih sredstev, temveč v imenu države pobira cestnino za uporabo avtocest in hitrih cest, to pa je njen edini prihodek) bi letos lahko sponzoriral ali doniral skupno največ 130.696 evrov. Toda pregled sponzorskih in donatorskih pogodb Darsa za letošnje leto razkriva, da se družba temu znesku ni niti približala; skupna višina donacij in sponzorstev znaša 50.391 evrov. Največ donira v humanitarne namene, denimo Zvezi prijateljev mladine, tetraplegikom in zdravstvenim domovom za nakup reševalnega vozila. Donirali so tudi simboličen znesek BMX-kolesarju, 1000 evrov ženskemu rokometnemu klubu Krim, osnovni šoli Podlehnik, gasilcem in ljubljanskemu veteranskemu košarkaškemu društvu. Omejitve, ki jih je z letošnjim letom uvedel SDH, na Dars in njegove sponzorirance torej ne bi vplivale. RTH denimo že (vsaj) od leta 2015 ne sponzorira nikogar. Elektro Ljubljana ima denimo ob 97,2 milijona evrov prihodkih (leto 2017) letos sklenjenih za 82.539 evrov sponzorskih in donatorskih pogodb, kar je prav tako še za dobrih 14 tisočakov pod dovoljeno mejo.
Enako velja za DRI; družba ima denimo letos sklenjene le tri sponzorske pogodbe za vsega 10.639 evrov, po priporočilih SDH pa bi jih lahko imela za dobrih 21 tisočakov.
Prihodki glavnih sponzorjev ne bodo usahnili
»Priporočila (…) ne glede na zapovedovalno obliko ne ustvarjajo obveznosti za družbe,« nekaj manevrskega prostora družbam vendarle dopuščajo v SDH. Ker s priporočili želijo dvigniti kakovost korporativnega upravljanja oziroma uspešnost družb, seveda SDH pričakuje, da jih bodo naslovniki upoštevali. A tudi če jih ne bodo docela, bodo utemeljene razloge za to lahko pojasnile v letnih poročilih, pravijo v SDH.
Četudi so priporočila o sponzorstvih in donatorstvih naslovljena tudi na denimo Slovenske železnice (SŽ) ter na vse njene odvisne družbe, na sponzorstva in donacije to nikakor ne bo vplivalo. Spomnimo, SŽ so veliki sponzor vsakokratnih slovenskih olimpijskih reprezentanc pa tudi ljubljanskega hokejskega kluba Olimpija. Dve družbi v koncernu, to sta Infrastruktura in Potniški promet, se v večini financirata iz državnega proračuna (SŽ Infrastruktura približno v deležu 92 odstotkov in SŽ Potniški promet nekaj nad 50 odstotkov), a donacije in sponzorstva daje izključno matična družba SŽ, ki sama ni prejemnica javnih sredstev. Hčerinske družbe ne dajejo donacij in sponzorstev, so poudarili tudi v SDH.
Športnikom in kulturnikom se tudi ni bati, da bodo usahnila sponzorska sredstva družb, ki so na veliko odprle denarnico zanje; Zavarovalnica Triglav (sponzor Smučarske zveze Slovenije, evropskega prvenstva 2015, Planice pa tudi posameznikov Petra in Domna Prevca, Jakova Faka, Teje Gregorin, Vesne Fabjan, Žana Koširja, Roka Marguča, Klemna Bauerja in ultramaratonca Davida Kadunca…), Telekom (že 15 let je sponzor denimo Olimpijskega komiteja Slovenije, letos pa tudi prve nogometne lige Slovenija) in Krka (sponzor novomeškega košarkaškega kluba) se namreč ne financirajo iz javnih sredstev.
