Nina Jenštrle, ki svojo dejavnost opravlja samostojno in ni vezana na nobeno krovno organizacijo, pa vendar ni edina doula v Sloveniji, saj se je v zadnjih dveh letih za ta poklic izobrazilo približno petindvajset žensk. Te svoje delo zdaj opravljajo bodisi bolj bodisi manj aktivno, nekatere tudi ob redni zaposlitvi, vse skupaj pa se medsebojno podpirajo in so zibelka idej za boljšo prihodnost tega poklica. Več o tem zanimivem in pri nas novem poklicu doule ter Ninini dejavnosti lahko preberete na njeni spletni strani: www.rojstvoljubezni.si.
Z vsem se srečamo z nekim namenom
Nina Jenštrle je kot hčerka samohranilke in velik del prostega časa v otroštvu preživela sama, vendar je bil zanjo to prijetno izrabljen čas za prebiranje knjig in udejstvovanje v umetnosti, ki jo je izražala skozi ples in slikanje. "Še zdaj ne vem, kaj je to dolgčas. Spomnim se, ko so mi prijatelji razlagali, kako so se dolgočasili kot otroci, jaz pa nisem vedela, o čem govorijo."
Kot gimnazijka je vstopila v obdobje poglabljanja vase, zato so se na seznamu njenih ljubezni pojavile nove. V času gimnazijskega šolanja jo je poleg umetnosti začela zanimati tudi psihologija, veda, ki jo je popeljala skozi študij na univerzi.
"Študij psihologije ni bil tisto, kar sem pričakovala. Pri študiju psihologije na Filozofski fakulteti je dosti več poudarka na znanosti kot na duši, mene pa je ta zanimala bolj in tudi na drugačne načine," pravi Nina, ki se je sicer ob študiju še vedno ukvarjala s plesom. Temu je namenila tudi večji del pozornosti v diplomskem delu, ki ga je spisala na temo plesno-gibalne terapije.
V veliki želji, da bi združila ples in svojo poklicno usposobljenost, si je po končani fakulteti delo začela iskati ravno na tem področju, ki je bilo takrat še v povojih. "Po letu dni iskanja nisem bila več izbirčna," pravi danes Nina, ki je tedaj sprejela delo z odvisniki od trdih drog in v tem okolju zdržala dve leti. "Ta izkušnja je bila zelo močna in sem jo intenzivno doživljala še nekaj časa po tem … V življenju gledam na izzive tako, da če me nekaj sreča, pogledam, zakaj me je srečalo. Hkrati znam presojati, kdaj sem izvedela vse, kar mi je bilo namenjeno, in kdaj je čas, da odrinem naprej."
Sledilo je bolj mirno petletno obdobje, ki sta ga zaznamovala materinstvo in vpis na Duhovno univerzo, kjer se je končno lahko posvetila temam, ki so jo že od nekdaj privlačile. "Tu sem dobila odgovore, ki sem jih iskala že med študijem psihologije, in to je bilo eno mojih najbolj dragocenih šolanj," se tega časa z nostalgijo spominja Nina, ki odnos do duhovnosti še vedno neguje tako v zasebnem življenju kot tudi poklicu doule.
Doula: simbioza ljubezni, želja in znanj
V iskanju prave kombinacije znanja in želja, združenih v enem poklicu, je Nina v svoje življenje priklicala svojo staro ljubezen. "Že v osnovni šoli sem bila navdušena nad babištvom in ginekologijo in že kot otrok sem prelistala veliko tovrstne literature. Popolnoma me je prevzelo dejstvo, da se v nekem trenutku iz ženskega telesa rodi novo bitje. Privlačilo me je nasprotje - da je lahko nekaj tako naravnega in običajnega hkrati nekaj tako zelo posebnega."
Priložnost za delo, ki združuje vse želene prvine, je Nina prepoznala na prvi delavnici za doule v Sloveniji. S skupino petindvajsetih pogumnih žensk iz vseh koncev Slovenije se je tedaj odločila opravljati pri nas povsem nov poklic. "V Sloveniji se je tedaj začelo dogajati nekaj novega in posebnega. Našle smo se ženske, ki nam ni vseeno, kako se rojevajo novi otroci."
Ker je doula v Sloveniji nekaj novega in svežega, Nina še vedno veliko energije porabi samo za opisovanje svojega dela. "K meni navadno pristopajo zelo informirane ženske oziroma pari, ki se zavedajo pomena nosečnosti in poroda ter ne želijo oditi v porodnišnico nepripravljeni. Takrat se začnejo ozirati za možnostmi in tako naletijo tudi na doulo, ki ponuja raznolike stvari. Navadno to pomeni, da se najprej spoznamo, potem pa se pogovorimo o njunih porodnih željah in podpori, ki jo potrebujeta. Lahko jima predam tudi uporabna znanja, na primer učenje dihanja, različnih porodnih položajev, masaže, kako blažiti bolečino, kako ozavestiti strah ... Odvisno od tega, kaj par zanima."
Bistveno je, da par, ki se v pričakovanju otroka odloči, da bo imel ob sebi doulo, pridobi zaveznico, ki s svojim znanjem in izkušnjami ponuja podporo povsod, kjer jo potrebujeta in želita.
V dveh letih delovanja je Nina skozi obdobje nosečnosti in zgodnjega starševstva pospremila že veliko parov, njihovo število pa se iz meseca v mesec povečuje. Nad odzivi svojih varovancev je navdušena in ti jo bodrijo ob premagovanju ovir na njeni poklicni poti.
In ta ni lahka, saj Nina in druge doule v Sloveniji, opravljajo pionirsko delo. Takole pravi o tem: "Veliko je zidov, na katere naletiš, in taka spodbuda varovancev mi pomaga, da se ponovno zavem, da delam prave stvari."
