O tem, zakaj država ni mogla rešiti družbe, pišemo v današnji tiskani izdaji Dnevnika.
Uvedba stečaja nad družbo, ki je bila v prisilni poravnavi od novembra 2011, ni presenečenje, saj povečanje osnovnega kapitala v višini najmanj 2,5 milijona evrov, ki je bilo predvidno z načrtom finančne organizacije družbe, ni bilo uspešno.
Dolamič je namreč po preverjanju stanja vplačil novih denarnih vložkov po poteku roka ugotovil, da nihče od upravičencev do vpisa in vplačila novih vložkov ni opravil vplačila kapitala. Upniki so sicer glasovali za sprejetje prisilne poravnave, vendar ta ni bila potrjena, ker za to niso bili izpolnjeni vsi pogoji, predvsem omenjena dokapitalizacija.
Dolamič je tako v dopoldanski objavi na Ajpesu napovedal, da bo za družbo sodišču predlagal stečaj. Ob tem je poudaril, da bodo Rimske terme kljub stečaju nadaljevale s poslovanjem, zdraviliški kompleks pa bo nemoteno deloval še naprej.
Sedanja predsednica uprave Alenka Iskra je v začetku meseca dejala, da bo ob podpori sodišča, stečajnega upravitelja in sodelavcev poskrbela, da gostje ne bodo občutili posledic novih okoliščin poslovanja, ki tudi v teh dneh poteka nemoteno. Hotelske zmogljivosti so preko 80-odstotno zasedene, izvajajo se vse načrtovane aktivnosti. Vse obstoječe rezervacije se ohranjajo, še naprej pa sprejemajo tudi nove.
Rimske terme bankam dolgujejo okoli 22 milijonov evrov, za dolgoročno vzdržno poslovanje pa bi se morali dolgovi znižati pod 15 milijonov evrov. S konverzijo terjatev v kapital družbe bi bil ta prag dosežen. Ker dokapitalizacija, kot omenjeno, ni bila uspešna, so šle terme v stečaj, država pa bo morala EU vrniti okoli šest milijonov evrov, ki so jih pridobile Rimske terme.
