Četudi je Finančna uprava RS (Furs) šentjernejskemu razvojnemu centru In.Medica, ki ga od februarja lani vodi nekdanji generalni sekretar LDS in nato Zares Bogdan Biščak, blokirala transakcijske račune, to ni oviralo ministrstva za gospodarstvo, da mu ne bi nakazalo evropskih in državnih sredstev.
Na gospodarskem ministrstvu so pojasnili, da so bili z blokado transakcijskega računa, ki neprekinjeno traja že skoraj leto dni, seznanjeni in da so sredstva nakazali upravičeno v skladu s pogodbo o sofinanciranju. Na javnem razpisu ministrstva za gospodarstvo za pridobitev sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR) za sofinanciranje razvojnih centrov slovenskega gospodarstva je bilo In.Medici pred petimi leti dodeljenih pet milijonov evrov subvencij. Do zdaj jih je prejela 4,89 milijona evrov, od tega konec lanskega leta, torej po blokadi transakcijskih računov, 77.500 evrov.
Po pojasnilih In.Medice je blokada transakcijskega računa posledica neplačila davka od dobička, doseženega leta 2014. Koliko znašajo obveznosti do Fursa, niso razkrili, pojasnili pa so, da so jih že znižali, preostale pa nameravajo pokriti s prodajo licenc. Čisti dobiček In.Medice je leta 2014, ko je dosegla 6,97 milijona evrov prihodkov iz rednega poslovanja, znašal kar 3,9 milijona evrov. Prihodki iz rednega poslovanja so lani strmoglavili in znašali 670.000 evrov.
Za izplačilo je potrebno dokazilo o plačilu stroškov
Na računskem sodišču pri revizijah konkretnih primerov izplačil prejemnikom subvencij v povezavi z blokiranimi računi niso ugotovili. Pri sredstvih evropske kohezijske politike je glavna varovalka, ki je že vgrajena v sistem, da od ministrstva izplačana sredstva predstavljajo povračilo stroškov. Torej se z izplačilom iz ministrstva krijejo stroški, ki so že nastali in jih je prejemnik sredstev že poravnal, so pojasnili. Toda ob tem so opozorili, da se odpira vprašanje, na kakšen način je prejemnik sredstev poravnal pri projektu nastale stroške, če ima blokiran račun. Podlaga za izplačilo je namreč dokazilo o plačilu stroškov. To se običajno dokazuje z izpiski iz transakcijskega računa. »Če tovrstnega dokazila ni, potem ministrstvo sredstev ne bi smelo izplačati, če pa so v skladu s pogodbo in predpisi predloženi vsi zahtevani dokumenti, je ministrstvo dolžno sredstva izplačati. To pomeni, da blokiran račun predstavlja okoliščino, ki bi že sama po sebi običajno povzročila neizplačilo sredstev. Seveda je mogoče s ponarejanjem listin tudi to zaobiti, vendar imamo potem opraviti že s kaznivim dejanjem,« so povedali na računskem sodišču. Spomnimo, zaradi nenamenske porabe prejetih sredstev sta bila pred časom dva razvojna centra – Sieva in Simit – tarča kriminalistične preiskave, prejeta sredstva pa bosta morala vrniti.
Pri preverjanju trošenja evropskih in državnih sredstev In.Medice niso bile ugotovljene nobene nepravilnosti. Namensko porabo sredstev In.Medice so na gospodarskem ministrstvu preverjali tako administrativno (ob vsakem zahtevku za izplačilo) kot tudi na terenu. Poleg tega so trošenje subvencij preverile še druge državne institucije, med drugimi urad za nadzor proračuna.
Razvojni dosežki In.Medice so skladni s poslovnim načrtom, so med drugim zatrdili na ministrstvu za gospodarstvo. In.Medica je realizirala sedem patentnih prijav, od tega šest na mednarodni ravni, vložila 16 zahtev za registracijo blagovnih znamk (vse na mednarodni ravni) in ustanovila 21 hčerinskih podjetij. »Skupaj z družbo HYB je In.Medica med 38 kandidati za nacionalna priznanja za inovativnost za leto 2015 prejela tudi srebrno priznanje za inovacijo CBSS – zaprt sistem jemanja vzorcev krvi,« so dodali na gospodarskem ministrstvu.
Prvi direktor In.Medice Dušan Plut
Prvi direktor In.Medice je bil sicer Dušan Plut. S petinskim lastniškim deležem je največji lastnik In.Medice družba Novoline, ki jo obvladuje družina Plut. Po skoraj 10-odstotni lastniški delež imajo Alegis, L -Tek, Simcol Medical, I-Nova in Alistar Hendsen Taylor, med manjšimi lastniki pa so občini Šentjernej in Kostanjevica ob Krki ter GZS.
