Da raziskav in podjetniške ambicije ne smemo obravnavati ločeno, temveč kot deli istega razvojnega procesa, opozarja prof. Igor Kovač z Instituta Jožef Stefan in podkrepi misel: »Dodana vrednost nastane šele takrat, ko znanje, tehnologije in inovacije preidejo v končne produkte, storitve in rešitve, ki jih trg prepozna in sprejme ter z njimi ustvarijo gospodarsko vrednost.« Tega se zavedajo tudi na Inženirski akademije Slovenije (IAS), kjer je konec lanskega leta zaživela tudi Mlada inženirska akademija Slovenije (MIAS).
Združuje 20 članov, praviloma raziskovalcev na podoktorski ravni, mlajših od 45 let, ki prihajajo tako iz raziskovalnih ustanov kot tudi iz tehnološko naprednih podjetij. To interdisciplinarno okolje omogoča edinstveno prepletanje idej, izkušenj in pogledov med akademsko sfero in industrijo. Vlogo predsednice upravnega odbora je prevzela dr. Ita Junkar, iz odseka za tehnologijo površin na Inštitutu Jožefa Stefana. »Glavno poslanstvo akademije vidim v spodbujanju vrhunske inženirske znanosti, inovativnosti in odličnosti, hkrati pa tudi v aktivnem prispevku k oblikovanju slovenske in evropske tehnološke politike. Prav tako želimo v MIASu zagotoviti, da bo glas mlajše generacije inženirjev in inženirk slišan znotraj bolj slišan,« meni dr. Junkarjeva.
Napredno sodelovanje za obetavne povezave
Da so hitro zavihali rokave, priča dejstvo, da so prvi dogodek organizirali že konec januarja, in sicer na temo naprednih zelenih tehnologij, v sodelovanju s SRIP Tovarne prihodnosti in Inštitutom Jožef Stefan. Tovrstne delavnice so edinstven in še kako potreben most med znanostjo in gospodarstvom. Na njih se predstavijo tako podjetja s svojimi razvojnimi izzivi kot raziskovalci z znanji s področij, kot so plazemske in vodikove tehnologije, kavitacija, nanomateriali, kvantni materiali, bioinženirstvo, organska tiskana elektronika in okoljska trajnost.
Eno izmed podjetij, ki je sodelovalo, je Kenjara. Razvijajo napredne senzorske sisteme, ki omogočajo neinvazivno spremljanje zdravja preko plenic in povojev. »Prvi na svetu smo razvili senzor, vgrajen v plenico, deluje kot mini laboratorij, ki analizira lastnosti urina in blata – od barve, bistrosti, prisotnosti beljakovin, glukoze ali krvi – ter podatke samodejno pošilja v informacijski center. Sistem omogoča stalno spremljanje delovanja sečil, ledvic in jeter, kar je posebej dragoceno pri dojenčkih, starejših in nepokretnih bolnikih ter pravočasno obvesti medicinsko osebje,« pojasnijo Mihovil Šantić, Miroslav Ratković in Rafko Kokalj iz podjetja Kenjara. Dodajo, da trenutno vzpostavljajo podatkovno infrastrukturo za analizo velikih količin biomedicinskih podatkov (real-world data), ustanovili so Inštitut za tehnologije umetne inteligence, ki razvija algoritme za napredno analitiko in strojno učenje v medicinskih podatkih ter povezuje industrijsko znanje z raziskovalnimi ustanovami v Ljubljani.
»Ravno zato smo se udeležili delavnice, kjer smo pridobili zanimiva poznanstva in ideje za razvoj in sodelovanje. Menimo, da bodo partnerstva resnično pripomogla še k večjemu potencialu naše tehnologije ter novim inovacijam, ki naslavljajo zelene tehnologije, zdravje, trajnost in okolje,« pravijo v podjetju Kenjara. Poleg njih so se delavnice udeležili še podjetja Tekstina, d.o.o, MycoMedica, d.o.o, Nanotul, d.o.o, RGA, d.o.o, Sartorius BIA Separations, d.o.o., TIK, d.o.o. Zbrane je nagovorila tudi prof. dr. Milena Horvat, dekanja Mednarodne podiplomske šole Jožefa Stefana, ki je poudarila pomembnost sinergij med mladimi raziskovalci, industrijo ter trajnostnim razvojem, ki je ključ do zdrave in uspešne družbe.
Dr. Junkarjeva zaokroži, da je bil glavni namen poiskati prebojne ideje, ki so se navezovale na tehnološke postopke podjetji in njihovih končnih produktov ter tehnologij in znanj, ki so jih predstavili raziskovalci. »Nastalo je več obetavnih povezav, za katere sem prepričana da bodo v veliki meri v kratkem vodila do uspešnih prijav tako na slovenske, kot tudi na večje mednarodne projekte ter da bodo nekatere ideje zaživele tudi v obliki vpeljave izboljšav ali celo novih tehnologij ter produktov z visoko dodano vrednostjo.«
Vodilno vlogo je imel tudi SRIP Top (Strateško razvojno-inovacijsko partnerstvo) Tovarne prihodnosti, ki ga vodi dr. Igor Kovač. Trenutno štejejo 118 članov, članstvo pa narašča (zadnji član je postal UKCL), partnerji pa so Gospodarska zbornica Slovenije, Tecos in KCSTV. »SRIP smo ljudje, in ko rečem ljudje, mislim na znanje, pogum in sposobnost povezovanja. SRIP ToP ni struktura na papirju. SRIP ToP je ekipa, ki rezultate meri v vplivu,« pojasni dr. Kovač. »Ko smo zagnali program GOSTOP, smo naredili nekaj, česar v Sloveniji prej nismo imeli: presečno smo povezali tehnologije vodenja, robotiko, orodjarstvo in fotoniko. Rezultat? 17 patentov, 40 inovacij, 62 novih projektnih vlog, 225 izvedenih marketinških in promocijskih akcij pa še kaj.To niso le številke. To so podjetja, delovna mesta in konkurenčnost. Takšnih programov si želimo še več.«
»Še posebno želim izpostaviti vlogo 'Nacionalni demonstracijski center - Pametne tovarne', ki smo ga v SRIP ToP pripravili in oddali na vlado in bo ključno prispeval k prenosu znanja med industrijo (gospodarstvom) in akademskih svetom (znanostjo),« še doda dr. Kovač. Ta instrument dokazuje, da v Sloveniji znamo stopiti skupaj. »Povezali smo vrhunske strokovnjake iz cele Slovenije na področju pametnih tovarn s skupnim ciljem, da s tehnologijo, sodelovanjem in pogumom ter dobro vizijo in udejanjanjem idej ključno prispevamo h kakovosti življenja v Slovenije.«
Od radovednosti do inovacije
Priznani nevroznanstvenik Judson Brewer, znan po raziskavah čuječnosti, v svojih delih izpostavlja, da je radovednost bistveno več kot zgolj zanimanje ali intelektualna lastnost. Gre za zavestno, neobsojajočo držo, ki nam omogoča, da prepoznamo in presežemo ustaljene vzorce razmišljanja in delovanja. »Prav takšna radovednost ustvarja prostor za učenje, raziskovanje, inovativnost, podjetnost in tudi za kakovostne, prijazne odnose – brez katerih dolgoročno sodelovanje ni mogoče,« pove dr. Kovač. Ko se tej radovednosti pridružita še fantazija in drznost, o katerih je govoril Arthur C. Clarke, se razvoj ne odvija več linearno. Napredek se zgodi na presečiščih – med disciplinami, med raziskovalnimi področji in med tehnologijami, ki so pogosto nišne, a prav zato izjemno potentne.
Iniciative, kot so te, kažejo na pomen povezovanja in sodelovanja – vrhunsko znanje, ki nastaja na inštitutih in univerzah, mora doživeti svoj odmev do podjetja, ga razumejo in uporabijo za konkretne projekte, produkte in tržne priložnosti. »Dodana vrednost namreč nastane šele takrat, ko znanje, tehnologije in inovacije preidejo v končne produkte, storitve in rešitve, ki jih trg prepozna in sprejme ter z njimi ustvarijo gospodarsko vrednost,« meni dr. Kovač. Tako nastajajo delovna mesta, tako se viša inovacijska kondicija Slovenije, tako se viša kakovost življenje vseh nas. Tehnologije ne ostanejo na ravni demonstratorjev ali pilotskih projektov, temveč jih skupaj razvijemo do točke, ko postanejo konkurenčni produkti na trgu. Ker komu služi znanje, če ne doživi prenosa v obtok?