Nafta, plin in naftni derivati so se močno podražili, kar je vlagatelje spomnilo na 70., 90. in še kakšna druga leta, ko je naftni šok prinesel recesijo ter precejšnje upade predvsem na delniških trgih. Že pred tem so tabelo na strani tveganj polnila vprašanja o dobičkonosnosti vlaganj v AI in infrastrukturo podatkovnih centrov ter razpoke v zasebnih posojilih oziroma zasebnih izdajah obveznic skladom, ki so te naložbe zapakirali in prodali širši množici dobro poučenih vlagateljev, pogosto zavarovalnicam in pokojninskim skladom.

Če začnemo pri slednjem, glavnino teh posojil predstavljajo posojila podjetjem s področja programske opreme za drage prevzeme, ki so zaradi stabilnosti finančnih tokov delovali netvegani. A ker se je zgodil AI in se vlagatelji sprašujejo, ali ne bo vsaj dela programske opreme nadomestil AI, so se vrednotenja teh podjetij v zadnjih mesecih močno znižala. Celo Microsoft z najbolj odpornim poslovnim modelom je utrpel 30-odstotni upad vrednosti delnice. Nekateri izmed teh skladov zasebnega kredita imajo zdaj težave z izplačili. In analitiki rišejo vzporednice z letom 2008 in veliko finančno krizo. Če bi odpisi presegli nivoje iz let 2008 in 2009, so ocene, da bi lahko v najslabšem možnem scenariju dosegli okoli 100 milijard evrov. To je za ameriški finančni sektor ter velikost ameriškega gospodarstva, kjer bo samo sedem največjih tehnoloških podjetij letos v AI investiralo več kot 700 milijard dolarjev (604 milijarde evrov), številka, ki jo lahko požre brez velikega vpliva na ekonomsko aktivnost.

A primerjava s preteklostjo je lahko nehvaležna. Odvisnost od nafte in plina je danes precej manjša kot v preteklosti. Da ustvarimo enoto bruto produkta, danes potrebujemo precej manj nafte in plina. Tudi energetski viri so bolj diverzificirani.

Naslednja negotovost je povrnitev vložka v AI ter podatkovne centre. Tu je odgovor bolj kompleksen in nanj ne bo hitrega odgovora. Zadnje napovedi največjih tehnoloških podjetij za prvo polovico letošnjega leta ostajajo optimistične. Tudi podjetja iz drugih segmentov gospodarstva vse bolj uporabljajo orodja in storitve umetne inteligence. Celo pri navidezno nepovezanih panogah, kot je prehrana, podjetja izpostavljajo umetno inteligenco kot veliko priložnost ter način, kako izboljšati rezultate poslovanja. Pretekli teden so tudi največja kitajska tehnološka podjetja, kot sta Alibaba in Tencent, napovedala močno krepitev investicij v AI in infrastrukturo. To je lahko signal vlagateljem, da se tehnološka revolucija nadaljuje. Posamezni projekti bodo morda propadli, morda je tempo investicij prehiter, a vsekakor bodo te investicije prinesle vsaj nekaj donosa, zato se zdi strah vlagateljev ob normalizaciji vrednotenj ter smelih napovedih podjetij vsaj za leto 2026 pretiran.

Največje tveganje tako ostaja vojna na Bližnjem vzhodu. A primerjava s preteklostjo je lahko nehvaležna. Odvisnost od nafte in plina je danes precej manjša kot v preteklosti. Da ustvarimo enoto bruto produkta, danes potrebujemo precej manj nafte in plina. Tudi energetski viri so bolj diverzificirani. Res pa je, da niso vse regije enako izpostavljene. Večina bližnjevzhodne nafte gre v Azijo. ZDA so v zadnjih letih postale največji proizvajalec in eden največjih izvoznikov nafte in plina. Evropa še naprej zaradi lastnih neumnih odločitev in zelenih zablod ostaja talka sama sebe in energetsko odvisna predvsem od ZDA. A če nas preteklost ter energetski šoki lahko kaj naučijo, je predvsem to, da energetski šok predstavlja predvsem inflacijsko tveganje. Seveda ima vpliv tudi na ekonomsko aktivnost, a slednja je v svetu dovolj živahna, da lahko zdrži tudi povišane cene energentov. Le v najslabšem scenariju popolne ustavitve dobav tako iz perzijskega zaliva kot preko Rdečega morja bi lahko močneje zamajal gospodarsko aktivnost v Evropi in Aziji.

Če potegnemo črto, vidimo precej razpok v globalni ekonomski rasti. A razpoke niso brezno in jih bomo pokrpali. Temelji so kljub izzivom zdravi. Pred nami je cikel močnejše investicijske aktivnosti predvsem v segmentu industrije (energetski prehod, nadgradnja infrastrukture, obrambno trošenje) ter nadaljnjem razvoju umetne inteligence. Rast svetovnega gospodarstva je zato precej stabilna. Državni dolg bo tudi v prihodnje naraščal, a to za zdaj skrbi predvsem vlagatelje v državne obveznice, medtem ko delniški trg ravno zaradi državnega trošenja v določenih prej omenjenih segmentih doživlja renesanso. Ob tem ne pozabimo. Analiza preteklih vojaških dogodkov od druge svetovne vojne naprej kaže, da v primeru globalno razpršenega portfelja konflikt predstavlja za dolgoročno naravnanega vlagatelja nakupno priložnost. Tudi tokrat ni nič drugače. 

Priporočamo