Potem ko je Novi Ljubljanski banki (NLB) pred kratkim spodletel prevzem Addiko Bank, čeprav je za nakup delnice ponujala kar 40 odstotkov več od rivala v prevzemni vojni, srbskega podjetja Alta Group v lasti Davorja Macura, ki je v Srbiji lastnik Alta banke, se je podala v prevzem Deželne banke Slovenije (DBS).
Prevzema ene od redkih bank, ki je ostala v slovenski lasti, se namerava, kot vse kaže, NLB lotiti postopoma. Pred dnevi so iz NLB sporočili, da so s Skupino Prva in z njo povezanimi osebami sklenili kupoprodajno pogodbo za nakup 25,66 odstotka delnic DBS. V petek pa so pojasnili, da so sklenili še kupoprodajno pogodbo s KD Group za nakup dodatnih 29,38 odstotka delnic. S tem ima NLB Skupina podpisane pogodbe za pridobitev več kot 55 odstotkov glasovalnih pravic v družbi DBS. Zaključek transakcije je predviden po pridobitvi soglasij regulatorjev trga, najverjetneje v drugi polovici prihodnjega leta, pri čemer v NLB pri tem ne pričakujejo ovir.
Za nakup vseh delnic naj bi bila NLB po neuradnih podatkih pripravljena odšteti 150 milijonov evrov, kar predstavlja okoli 36 evrov za delnico, če od vseh izdanih delnic odštejemo lastne delnice. To je precej, 35 odstotkov, nad knjigovodsko vrednostjo delnice, ki je po nerevidiranih podatkih konec junija znašala 26,61 evra.
Ko so v NLB pred dnevi razkrili, da so sklenili pogodbo za nakup dobre četrtine delnic DBS pod odložnimi pogoji, so pojasnili, da preučujejo nakup dodatnih delnic v DBS. Poleg Skupine Prve iz njo povezanimi osebami ter KD Group so preostali večji delničarji DBS Kapitalska zadruga, ki obvladuje 21-odstotni lastniški delež in je v lasti kmetijsko-gozdarskih zadrug, ČZD Kmečki glas ima v lasti 4,70-odstotka delnic, njegova lastnica Zadružna zveza Slovenije pa približno štiriodstotni lastniški delež. Slednja združuje 60 kmetijskih in gozdarskih zadrug, vanjo pa je vključena tudi Kapitalska zadruga. Med manjšimi delničarji DBS so med drugim številne kmetijske in kmetijsko-gozdarske zadruge.
Masten zaslužek
Razen s skupino Prva in z njo povezanimi osebami ter KD Group naj bi se po neuradnih informacijah NLB dogovarjala tudi z drugimi delničarji o nakupu njihovih delnic DBS. Na vprašanja, kako komentirajo naše informacije, da so ponudbo za nakup delnic naslovili tudi na preostale delničarje, zakaj potemtakem ne objavijo prevzemne ponudbe in ali lahko zanikajo, da so za nakup vseh delnic DBS pripravljeni plačati okoli 150 milijonov evrov, v NLB niso konkretno odgovorili. Vprašanje smo sicer nanje naslovili že pred petkovim podpisom druge pogodbe. Pojasnili so, da so javna delniška družba, ki posluje v skladu z vsakokrat veljavnimi predpisi. »Naše delnice kotirajo na Ljubljanski borzi, globalna potrdila o lastništvu (GDR) pa na Londonski borzi, zato vse informacije, ki bi lahko bile pomembne za vlagatelje oziroma kapitalski trg, objavljamo skladno z veljavno zakonodajo in borznimi pravili. Kot vselej bomo morebitne relevantne informacije sporočili na predpisan način in ob ustreznem času; morebitnih tržnih govoric, aktivnosti, povezanih s posameznimi delničarji, pa ne komentiramo.«
V lastniško strukturo DBS je Skupina Prva s povezanimi osebami vstopila leta 2018, ko je 25-odstotni delež odkupila od Kapitalske zadruge. Slednja, ki je skupaj z Zadružno zvezo Slovenije tedaj obvladovala večino delnic DBS, se je znašla v finančnih težavah, saj ji je leta 2017 v plačilo zapadlo 9,5-milijonsko posojilo, najeto desetletje pred tem, ko se je s KD Group spopadala za lastniški kolač v DBS. Kupnina za nakup uradno ni bila nikoli razkrita, neuradno pa se omenja znesek deset milijonov evrov. To pomeni, da bo Skupina Prva s povezanimi osebami zdaj s prodajo dobre četrtine delnic v primeru uspešno zaključene dogovorjene kupčije mastno zaslužila. V Skupini Prva, ki se ukvarja s pokojninskim zavarovanjem, Alenka Žnidaršič Kranjc skupaj z družinskimi člani posredno, prek podjetja Prva finance, obvladuje približno 78-odstotni lastniški delež.
Poudarek na agroživilskem sektorju
Deželna banka Slovenije, ki zaposluje okoli 400 delavcev, je univerzalna banka, ki daje tradicionalno poseben poudarek agroživilskemu segmentu. S 76 poslovalnicami obvladuje eno od največjih bančnih mrež v državi. Po velikosti se uvršča med manjše banke v Sloveniji. V prvem polletju letošnjega leta je DBS ustvarila 4,1 milijona evrov čistega dobička, kar je bilo za 17 odstotkov več kot v enakem obdobju lanskega leta. Konec junija je bilančna vsota znašala 1,63 milijarde evrov, kar je bilo dva odstotka več kot 31. decembra lani. V prvih šestih mesecih letošnjega leta je donos na kapital po obdavčitvi znašal 7,27 odstotka, v enakem obdobju lanskega leta pa je bil 6,34-odstoten. Krediti nebančnemu sektorju so konec junija v bruto znesku znašali okoli 928 milijonov evrov, kar je bilo štiri odstotke več kot pol leta pred tem. V tem obdobju so se depoziti nebančnega sektorja povečali za dva odstotka, na 1,49 milijarde evrov.
V skupino DBS se uvrščata še DBS Leasing in projektna družba DBS Nepremičnine, ki se je po ustanovitvi leta 2013 sprva ukvarjala s prodajo lastnih nepremičnin, oddajanjem v najem in razvojem nepremičninskih projektov, v zadnjih letih pa je njena osnovna dejavnost proizvodnja električne energije iz obnovljivih virov, s katero so lani ustvarili nekaj tisočakov prihodkov. DBS Leasing je manjše lizinško podjetje, ki se ukvarja izključno z lizingom premičnin, prevladujoč delež naložb pa predstavlja financiranje kmetijskih in gozdarskih vozil ter mehanizacije. V lanskem letu je bilančno vsoto povečal za dobra dva odstotka, na 27,3 milijona, in posloval v rdečih številkah, pri čemer je izguba znašala okoli 220.000 evrov, medtem ko je predlani ustvaril dobrih 246 tisočakov čistega dobička.
