V času dopustov se edinkrat v letu zgodijo selitve narodov iz smeri, ki je nismo vajeni, to je s severa na jug, pravi sociolog Andrej Brglez, strokovnjak za trajnostno mobilnost. Prav nobeno presenečenje ni, da prihaja takrat po vsej Evropi do večkilometrskih zastojev in Slovenija ni unikum. A kako vzdržen je tak način potovanja? Zakaj avto ta trenutek še nima alternative in kaj je sploh njegova alternativa v turizmu?
Da je avtomobil v enem samem stoletju popolnoma spremenil naše dojemanje tega, kako daleč lahko gremo, obenem pa močno skrčil razdalje, je jasno. Če je bila še pred 50 leti pot iz Ljubljane na morje pravo potovanje, je danes transfer, ljudje se vsak dan vozijo iz Maribora v Ljubljano v službo, pravi Andrej Brglez. »Avto je zelo demokratiziral tudi turizem, vedno več jih je in vedno bolj dostopen je. V Sloveniji jih je registriranih 1.200.000, kar moramo v turizmu vzeti v koncept. Že študent lahko za nekaj malega denarja kupi dovolj kakovosten avto, da se odpelje v Španijo ali na Severni rt. A sedaj smo pred velikim vprašanjem, kako naprej, saj je, kar zadeva človeka in družbo, ta način potovanja najbolj nevzdržen,« opozarja Brglez.
Nov evropski dogovor
Kot kažejo statistike in ocene, se ljudje še vedno radi odpravijo na potovanje z avtom. Te migracije res prinašajo denar v države na jugu, a obenem vedno večje zastoje in nezadovoljne ljudi v kolonah. V porastu so tako svetovanja, kako čim bolj kakovostno preživeti čas že na sami poti, in spremembe mišljenja, da se počitnice ne začnejo na cilju, ampak že med potovanjem. A vse to le še naprej spodbuja način potovanja, kot ga poznamo, pravi Brglez, saj koristi velikemu delu gospodarstva. »Najprej državam, ki jih preči turist, nato državam, kjer počitnikuje. Z avtom je bolj mobilen, potuje okoli in zapravlja, kupuje gorivo in plačuje parkirnine.«
Toda spremembe bodo potrebne, je prepričan sogovornik, in če smo v Evropi na eni strani priča ekspanziji letalskega in avtomobilskega prometa, kar je huda obremenitev za okolje, na drugi strani rastejo tako okoljske kot človeške potrebe po zmanjševanju izpušnih plinov in po bolj udobnem, varnem in manj stresnem življenju. »Alternative avtomobilu so v turizmu res slabe, če gledamo pas znotraj tisoč kilometrov. Da se premakneš iz Nemčije v Francijo, ni ta trenutek nobene udobnejše alternative, kot je avto. A Kitajska, ki se prav sooča z enakimi problemi kot mi, zgradi na leto okoli 1800 kilometrov hitrih železniških prog, kjer potujejo vlaki s hitrostjo 250 in več kilometrov na uro. Evropa bi lahko imela po ameriškem vzoru New Deal, torej dogovor, v okviru katerega bi se vsa zveza evropskih držav lotila sistemske izgradnje hitre železnice ali hyperloopa – to je sicer še malce divja ideja, a obeta – in to bi bil neki gospodarski in simbolični preboj Evrope. Na tak način bi lahko bili iz Münchna v Madridu zelo hitro. Prednost železnic je tudi, da pripeljejo v mesto in s tem izjemno privarčuješ čas. Hyperloopi in hitre železnice bi pomenili popolnoma drugačno sliko turizma v Evropi in mobilnosti nasploh. Toda avtomobilska industrija je v Evropi izjemno močna ter hranilnik za ogromno držav in družin. Potrošništvo pa na tako visoki ravni, da se ljudje ne bodo odpovedali avtomobilu, ker bodo poleti potovali s hitrimi vlaki po Evropi. So pa hitre železnice za zdaj res edina alternativa, ki bi tudi širše vplivala na družbo,« je prepričan Brglez.
Nič ogljičnega odtisa
Če torej vzamemo v zakup interes gospodarstva, turizma in držav nasploh, je malo verjetno, da bi se kaj hitro spremenilo. Avto ostaja namreč zanimiv, saj se lahko z njim turist odpelje v zelo odročne kraje. Tudi navigacija in pametni telefoni so prinesli nov zagon v avtomobilski turizem; danes lahko pravzaprav vsak najde še tako odmaknjeno prenočišče ali znamenitost. »Z avtomobili in navigacijo prihajajo ljudje vedno globlje v naravo. Za Slovenijo je to ključno, ker ima dobro razpredene ceste po gozdovih, na primer na Kočevskem, Snežniku in Pokljuki, ki je prava tarča motoristov in avtodomarjev. Danes v navigacijo vpišete Pavličevo sedlo in pridete tja, četudi ste iz Madrida, nekoč so za to potrebovali ljudje več drznosti in raziskovalnega duha. S tem ni seveda nič narobe turistično in gospodarsko gledano, a ko to naredi 300 avtodomarjev, Jezersko ni več enako. Ko prideta dve veliki potniški ladji v Koper, se to pozna na vsem Krasu. Res je, da pustijo denar, a pustijo tudi veliko drugega. Trenutno so na Krasu vsi srečni in Postojnska jama je vesela, ker obrnejo vsako leto več denarja, zato težko rečeš, tega se ne gremo več. A treba bi bilo ponuditi neko alternativno, ki ne reže tako globoko v naravo, obenem pa daje lokalnemu prebivalstvu možnost, da preživi,« pojasnjuje Brglez, v čem je problem množičnosti na vseh ravneh.
Nekatere spremembe se le dogajajo, a počasi in na mikroravni. Brglez poda primer avstrijske Koroške, kamor prihajajo ljudje iz severnih držav z vlaki in potujejo po deželi z električnimi kolesi, s katerimi so precej mobilni in lahko brez težav premagujejo razdalje tudi do sto kilometrov. Sam je tudi privrženec gradnje parkirišč P+R, koncepta parkiraj in se odpelji, ko parkiramo avtomobil zunaj mesta in nato uporabljamo vsa možna druga prevozna sredstva, kot so električna kolesa, skiroji, podzemne železnice, vlaki, avtobusi. »To je prvi korak v dojemanju drugačnega načina turizma in obiska mest,« pravi.
