Ocena splošnega zdravja gospodarstva Slovenije se je zvišala s 6,1 na 6,3. Povprečje za območje z evrom je 5,8, Slovenija se tako po zdravju uvršča precej bolje kot denimo Avstrija (5,6), Belgija (5,4), Finska (5,1), Portugalska (4,9) in Francija (4,8).
Po zdravju se sicer najvišje na lestvici tudi letos uvršča Estonija (ocena 7,5), sledijo Češka, Malta in Nemčija ter Luksemburg.
Raziskovalci so izpostavili štiri glavne stebre splošnega zdravja: potencial rasti, konkurenčnost, fiskalno vzdržnost ter odpornost. Slovenija si je pri potencialu za rast prislužila oceno 6,2 (lani 5,9), pri konkurenčnosti 5,9 (lani 5,7), pri fiskalni vzdržnosti 6,0 (lani 6,1) in pri odpornosti 7,0 (lani 6,7).
Kot še navajajo raziskovalci, so strukturne reforme in druge prilagoditve v večjem delu EU pripomogle k večji fleksibilnosti gospodarstev. Območje evra kot celota je bolj uravnoteženo in bolj dinamično, politična negotovost pa ostaja eno največjih tveganj.
Umar: Slovenija z visoko rastjo zmanjšuje zaostanek za Evropo
Zagon gospodarstva se po enem letu visokih četrtletnih rasti nadaljuje, na Uradu RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) komentirajo najnovejše podatke o gospodarski rasti. »Še naprej presega povprečje evrskega območja in tako zmanjšuje zaostanek zaradi globljega padca v času krize,« so dodali.
Visoka gospodarska rast iz prvega polletja se je v tretjem četrtletju nadaljevala, po danes objavljenih podatkih Statističnega urada RS je bila 4,5-odstotna.
K rasti je ponovno največ prispeval izvoz. Gospodarska slika v trgovinskih partnericah se namreč izboljšuje hitreje od pričakovanj, rast tujega povpraševanja se je še okrepila, so pojasnili na Umarju.
Na rast je vplivalo tudi izboljševanje stroškovne konkurenčnosti slovenskih podjetij, kjer rast produktivnosti presega rast plač. Skupaj s krepitvijo domače potrošnje je to prispevalo k pospešitvi rasti proizvodnje v predelovalnih dejavnostih. Razmere se še naprej izboljšujejo tudi v večini tržnih storitvenih dejavnosti.
Ob zmerni rasti plač se je nadaljevala razmeroma visoka rast zaposlenosti, vse več podjetij pa poroča o pomanjkanju usposobljenih delavcev, predvsem v predelovalnih dejavnostih in gradbeništvu, vse bolj pa tudi v storitvenih dejavnostih. To bo poleg krčenja števila delovno sposobnih pod vplivom demografskih sprememb zaviralni dejavnik srednjeročne rasti, opozarjajo na uradu.
