Gospodarske družbe v primorsko-notranjski regiji so lani po podatkih Ajpesa izboljšale poslovanje in povečale dobičke. Družbe so prihodke povečale za tri odstotke, na 1,85 milijarde evrov. Hkrati so ustvarile 87,3 milijona evrov čistega dobička in 481,3 milijona evrov dodane vrednosti, kar je v obeh primerih predstavljalo 12-odstotno rast. Regijsko gospodarstvo je ob tem močno presegalo slovensko povprečje pri izvozu, saj so podjetja na tujih trgih ustvarila 49 odstotkov vseh prihodkov.
Poslovni uspeh regije je pri tem močno slonel na mikro družbah, ki so predstavljale 80 odstotkov vseh podjetij. Te družbe so zaposlovale 17 odstotkov vseh zaposlenih v regiji, a so hkrati prinesle 31 odstotkov čistega doička, so ugotovili analitiki Ajpesa.
Najnižje plače v državi
Kot glavni motor regije je delovala občina Postojna, saj so tamkajšnja podjetja prispevala 57 odstotkov čistega dobička. Finančne, turistične in znanstvene dejavnosti ter trgovina in gradbeništvo so lani beležili rast, predelovalne dejavnosti, IT-sektor in transport pa so doživljali upad, so pojasnili na Ajpesu.
Kljub rasti dobičkov so delodajalci lani zmanjšali število zaposlenih za tri odstotke, na 8482 oseb. Podjetja v regiji so hkrati zvišala povprečno bruto plačo za šest odstotkov, na 2184 evrov. Delavci v primorsko-notranjski regiji so kljub temu prejemali najnižje plače v državi, saj so za republiškim povprečjem zaostajale za 12 odstotkov.
Obalno-kraška regija pretežno storitvena
Med posameznimi deli regije so pri tem precejšnje razlike. Gospodarstvo obalno-kraške regije je, kot je izpostavil direktor Primorske gospodarske zbornice Robert Rakar, pretežno storitveno, morda najbolj v Sloveniji. »Veliko večino od 6,3 milijarde evrov prihodkov v lanskem letu smo pridelali s storitvami, med katerimi prevladujejo logistika in skladiščenje ter turizem. Po gospodarski moči sodi regija v slovensko povprečje, pa čeprav je povprečna plača nekaj evrov pod državnim povprečjem,« je opozoril. Med izzivi, s katerimi se soočajo v regiji, je omenil pomanjkanje zazidljivih površin, kar po njegovih besedah precej omejuje gospodarski razvoj, pa tudi gradnjo stanovanj in s tem kapacitet za namestitev delovne sile. »Če k temu dodamo nedokončano prvo avtocestno os z odsekom do Dragonje, nezanesljivo samooskrbo z vodo (velika odvisnost od sosedov), preskromno količino električne energije, hitro pridemo do enačbe, zaradi katere so vlaganja v nove gospodarske kapacitete zelo drage. Zato se tudi lokalna politika vedno bolj zaveda, da se je treba usmeriti v panoge z nadpovprečno dodano vrednostjo, ki prenesejo visoke vložke v infrastrukturo,« pravi Rakar.
Postojna zaostaja po produktivnosti
Ključna težava na območju GZS Regionalne zbornice Postojna je, da gre za izrazito proizvodno naravnano gospodarstvo, pri čemer so podjetja pogosto proizvajalci polproizvodov. »Četudi gre za zahtevnejšo proizvodnjo, podjetja nimajo lastnega razvoja. To je težava pri črpanju razvojnega denarja, ker se ta namenja za raziskave, razvoj, inovacije … Tukaj je tega zelo malo, zato že vsa leta stagniramo. Gospodarstvo sicer organsko raste, zmeraj boljši smo, vendar pa je dodana vrednost še vedno daleč pod slovenskim povprečjem, imamo tudi najnižjo povprečno bruto plačo. To je posledica gospodarstva, kakršnega imamo,« opozarja direktor GZS Regionalne zbornice Postojna Boštjan Požar in dodaja, da se premik v smeri visoke tehnologije dogaja zelo počasi. Pri privabljanju naprednejših in produktivnejših podjetij v regijo je po drugi strani po njegovih besedah ovira tudi prostorska omejenost. »95 odstotkov regije so zavarovana območja. Nekaj malega prostora je še v poslovni coni v Hrušici, sicer pa razpoložljivega prostora v Postojni nimamo,« pravi Požar.
Severna Primorska izrazito izvozno usmerjena
Za Severno Primorsko je medtem značilno močno in izrazito izvozno usmerjeno gospodarstvo, ki ga pomembno zaznamuje predelovalna industrija. »Predelovalne dejavnosti ustvarijo skoraj polovico dodane vrednosti regije, ustvarijo polovico dobička, njihova produktivnost pa že presega slovensko povprečje. Hkrati dodana vrednost na zaposlenega v celotnem gospodarstvu za slovenskim povprečjem zaostaja za približno osem odstotkov. To kaže na velik razvojni potencial, pa tudi na izzive, ki jih moramo nasloviti,« je opozorila direktorica severnoprimorske gospodarske zbornice Brigita Habjan Šolfa. Med najpomembnejšimi izzivi je izpostavila pomanjkanje kadrov, staranje prebivalstva, rast stroškov dela, večja vlaganja v raziskave, razvoj in digitalizacijo ter izboljšanje infrastrukture. Ključno bo po njenih besedah tudi tesnejše povezovanje gospodarstva z izobraževalnimi in raziskovalnimi ustanovami ter čezmejno sodelovanje. »Severna Primorska ima številna uspešna in globalno konkurenčna podjetja. Njihova vpetost v tuje verige vrednosti prinaša v regijo potrebe po ugodnem, konkurenčnem in spodbudnem poslovnem okolju,« je dejala.