A rast trgov se seveda ni zgodila v vakuumu. Morda je bila začetna reakcija posledica predvsem bolj optimističnega pogleda v prihodnost, a za nadaljevanje rasti je bilo potrebno izboljšanje ekonomskih kazalcev podjetij. Sicer še čakamo objavo največjega podjetja Nvidie, ki prihaja ta teden, a do sedaj so podjetja pozitivno presenetila vlagatelje. Fokus je bil predvsem na pogledu v prihajajoče mesece in kvartale. Prvo četrtletje 2026 je v ZDA in največjih 500 podjetjih iz S&P prineslo 26-odstotno rast dobičkov na letnem nivoju. A tudi napovedi za prihajajoča četrtletja so videti zelo optimistične. Konsenz se giblje med 15 in 17 odstotki rasti dobičkov v letošnjem letu, v 2027 pa med 10 in 12 odstotki. Vse te stopnje so optimistične in precej presegajo zgodovinska povprečja, ki se gibljejo med 6 in 8 odstotki.
Glavni vir rasti ostajajo tehnološka podjetja ter vse, kar je povezano z UI-revolucijo, ki se »zažira« v vse več segmentov gospodarstva. Največja ameriška podjetja so v minulem četrtletju zopet okrepila napoved investicij v UI in številka se giblje že pri 700 do 800 milijardah dolarjev oziroma več kot dveh odstotkih ameriškega BDP. Te investicije poganjajo tudi zaposlenost, ki vztrajno narašča in drži potrošnjo na visokih obratih. Edini podatek, ki zadnje tedne kvari sliko, je rast inflacijskih pričakovanj. Inflacija se je zaradi rasti cen energentov okrepila in prihajajoče ameriške vmesne volitve bodo zaradi visokih cen bencina še vroče. Višja inflacija zmanjšuje verjetnost rezov v obrestnih merah, ki si jih želita Trump in njegova administracija. Novi guverner Feda Kevin Warsh bo pod pritiskom, da izpolni politična pričakovanja, ki pa v ekonomiji nimajo osnove. Ekonomija in podatki iz gospodarstva podpirajo celo višje obrestne mere, a morebiten dvig obrestnih mer bi zopet okrepil politične pritiske na neodvisnost Feda, kar bi trg verjetno sprejel negativno.
Skratka, v prihajajočih mesecih bo še napeto in po močni rasti v zadnjih tednih si verjetno vsaj na delniškem delu trga obetamo krajši predah. Obveznice so v tej konstelaciji trenutno neprivlačna naložba, saj inflacijska negotovost in morebitni dvigi obrestnih mer, še posebej v Evropi, dvigujejo zahtevane donosnosti ter s tem dražijo zadolževanje že tako zadolženih držav.
Vse omenjeno pritrjuje opažanju iz lanskega leta. Imetniki realnega premoženja v inflacijskem okolju pridobivajo, medtem ko lastniki depozitov in denarja izgubljajo. Žal smo med zadnjimi tudi Slovenci, saj trmasto ohranjamo preveč premoženja v bančnih vlogah in premalo v bolj tveganih in s tem bolj donosnih naložbah realnega premoženja, predvsem delnicah.