Pa vendar je zgovoren podatek iz raziskave AT Kearney, opravljene v sodelovanju z Združenjem Manager med 200 podjetji, da ima le četrtina podjetij zapisano digitalno strategijo. Spremembe pa ne glede na našo pripravljenost in zavedanje o pomenu revolucije 4.0 potekajo izredno hitro. Znanje, ki ga imamo danes, bo jutri zastarelo, dobra tretjina veščin se bo do leta 2020 močno spremenila, polovica sedanjih prvošolcev bo delala v poklicih, ki sploh še ne obstajajo. Preprosta delovna mesta za stroji in tekočimi trakovi bodo izginila, človeka bodo nadomestili računalniki in roboti, ki bodo med seboj komunicirali. Podjetja zato zdaj dobesedno hlastajo za programerji, analitiki, upravljalci masovnih podatkov.
Kako bo digitalizacija vplivala na gospodarstvo in naša življenja? Kakšni bodo naši dnevni opravki na primer čez 20 let?Na splošno digitalizacija prinaša veliko spremembo v načinu razmišljanja, načinu življenja in poslovanja. V središče pozornosti resnično prihajajo končni uporabnik in njegove potrebe ter izkušnje pri uporabi izdelkov in storitev. Da mora biti kupec središče vsega dogajanja, je bila še do nedavnega bolj marketinška fraza. Digitalizacija v temeljih spreminja tržne zakonitosti, poslovne modele, spreminja način razmišljanja in delovanja, omogoča dostop do podatkov povsod in vedno, z analizami velikih količin podatkov pa prinaša nova spoznanja in priložnosti. Še prej kot v dvajsetih letih bomo svoje dnevne aktivnosti opravljali čisto drugače in o nekaterih rešitvah danes lahko še sanjamo. Na voljo bodo avtonomna oziroma samovozeča vozila, dostava blaga na dom na podlagi prediktivnih analiz in povsem personalizirane ponudbe, izdelke za življenje in poslovanje bodo spremljale nam prilagojene kakovostne storitve, lastništvo izdelkov, premičnin in nepremičnin, ne bo več tako pomembno.
Pametna mesta, na primer, niso več fraza in kdor meni, da jih ne bo doživel, se moti, kajne?Tako je. Digitalizacija je tukaj, če želimo ali ne. Mislim pa, da se lahko družbena vloga posameznika z digitalizacijo samo še okrepi, saj lahko izkorišča vse prednosti, ki jih prinaša digitalizacija.
Katere industrije so najbolj izpostavljene?Analitske hiše ocenjujejo, da bo vsaj ena tretjina od prvih dvajsetih vodilnih globalnih podjetij v posamezni industriji ogrožena zaradi prihoda novih ponudnikov, ki imajo digitalizacijo že »v genih«. Prvi na udaru bodo poslovni subjekti v finančnem sektorju. Banke in zavarovalnice že čutijo pritisk novih ponudnikov na področju finančne tehnologije, tako imenovanih fintechov, ki ponujajo finančne storitve na povsem drugačen način, brez poslovalnic, ko lahko samo s klikom izvedeš finančno transakcijo. V bankah že nastajajo ekipe za transformacijo in prav banke so bile prve, ki so oblikovale delovno mesto vodje za digitalizacijo, ki skupaj z vodstvom skrbi za preobrazbo. Ekipe, ki pripravljajo strategijo digitalizacije, sestavljajo tako strokovnjaki s področja informacijske tehnologije kot poslovni uporabniki.
Katera industrija v Sloveniji se na revolucijo 4.0 že pripravlja? Je to poleg finančne tudi avtomobilska?Najhitreje se spremembe dogajajo, četudi tega morda še ne občutimo, prav v finančni industriji. V obdobju naslednjega pol leta ali enega leta pričakujem drastične premike. Sicer pa ste tudi že v medijih pisali, da prihaja do konsolidacije finančnega sektorja. Pod pritiskom je tudi segment telekomunikacij. Tudi v Sloveniji je kar intenzivno prerivanje za tržni delež, vsi pa razmišljajo, kako se odzvati na izzive digitalizacije. Med najbolj izpostavljenimi pa sta zagotovo trgovska dejavnost in tudi avtomobilska industrija, kot omenjate.
Slovenija je sicer zapisala v svojo strategijo, da bo postala visoko digitalizirana država, podpredsednik vlade je med lanskim obiskom ZDA podpisal z Oraclom celo memorandum. Ali so s tega vidika lahko majhne države oziroma prestolnice v prednosti?Ozaveščenost o pomenu digitalizacije je v javnem sektorju dokaj visoka. Njena strategija je namreč biti zelena referenčna država v digitalni Evropi. Država se zaveda, da je to prioriteta, ki ji mora slediti. Prvi koraki, to je vzpostavitev zasebnega državnega oblaka, so narejeni, večji zalogaj pa bo hibridni oblak, saj bo treba javni oblak povezati z zasebnim državnim oblakom in državljanom ponuditi nove storitve. Tudi javni sektor ima namreč svojega kupca. To smo mi, državljani. Končni cilj vseh teh storitev mora biti višja kakovost življenja in možnost, da lahko uresničujemo svoje osebne cilje. Če resnično želimo postati referenčna država v digitalni Evropi, bodo zdaj potrebne večje investicije, saj drugače potrebnega preobrata ne bo. Velikost Slovenije z vidika referenčnosti projektov digitalizacije prav gotovo lahko pomeni prednost.
Kolikšni bodo morali torej biti vložki?Tega ne morem oceniti, saj tudi še ni jasno, kako hitro bodo stvari potekale. Podjetja pa v večini že povečujejo proračune za digitalno preobrazbo, predvsem večji poslovni sistemi. Na IT ne gledajo več kot na strošek. Težko je tudi primerjati vložek podjetja v digitalizacijo in njen neposredni vpliv na poslovanje. Tu ne gre za vprašanje razmerja med vložkom podjetja v digitalizacijo in izkupičkom, temveč za vprašanje preživeti ali umreti. S klasičnim pristopom in dosedanjim načinom razmišljanja podjetja brez uvedbe digitalizacije v svoje poslovanje ne bodo preživela.
S tem so se soočili tudi v ZDA, saj je od leta 2000 propadlo 52 odstotkov podjetij s seznama 500 največjih podjetij, ker se niso ustrezno prilagodila digitalni dobi.Res je in tudi v Sloveniji pričakujem, da bodo velika podjetja sicer ohranila svojo osnovno dejavnost, hkrati pa bodo poslovanje razširila na povsem nove segmente. Ponudniki telekomunikacijskih storitev bodo recimo ponujali tudi finančne storitve, prodajali energijo, zavarovanja, storitve s področja zdravstva in podobno. V to so prisiljeni in to svet že pozna. Naša prednost je, da smo majhni in lahko stvari hitro izpeljemo. Smo tudi zelo odprti za nove rešitve, kar trdim na podlagi svojih 30-letnih izkušenj. V regiji smo bili vedno med prvimi pri uvajanju novih storitev, saj je v manjših okoljih to lažje narediti. V slovenski podružnici Oracle smo bili tako na primer med prvimi in najuspešnejšimi podružnicami v regiji na področju projektov konsolidacije podatkovnih centrov, zdaj smo spet eni najbolj propulzivnih na področju digitalizacije oziroma storitev s področja računalništva v oblaku, masovnih podatkov in napredne analitike podatkov.
Če se podjetja sama ne bodo prilagajala, jih bodo k temu zagotovo prisilili naročniki, ki zahtevajo najboljše.Tako je. Naročniki pričakujejo hitro, kakovostno, predvsem pa celovito rešitev. Oracle je na področju storitev v oblaku najhitreje rastoče globalno podjetje in je tudi edino, ki ponuja storitve v oblaku na vseh treh ravneh: infrastrukturo kot storitev (IaaS), platformo kot storitev (PaaS) in programsko opremo kot storitev (SaaS). Tudi Oracle se je v zadnjih petih letih korenito spremenil. Na septembrski letni konferenci v San Franciscu za naše partnerje in končne kupce smo v središče postavili prav novosti na področju storitev v oblaku. Ameriška raziskovalna in svetovalna agencija Gartner ocenjuje, da je že samo tržni segment IaaS+PaaS+SaaS letos vreden približno 65 milijard dolarjev. Novosti bodo še okrepile vodilno vlogo Oracla v tem segmentu.
Kaj pa varnost?V razvoj je Oracle samo v zadnjem letu vložil 5,8 milijarde dolarjev. Končni uporabniki, predvsem konservativni, bodo seveda vedno našli argumente proti digitalizaciji. Med ključnimi je varnost zaradi izvoza podatkov iz podjetja, iz države. Vznemirja jih tudi občutek, da nimajo več pravega nadzora nad informacijami. Da bi naročnik čutil večje zaupanje v Oraclov javni oblak, lahko postavimo naše naprave, ki so del Oraclovega javnega oblaka, v naročnikove prostore in s tem omogočimo, da ostanejo podatki v naročnikovem okolju.
Oracle je na globalni ravni kupil že veliko podjetij. Se kakšna akvizicija obeta tudi v Sloveniji?Po mojem vedenju ne, možnosti za to v prihodnosti pa nikakor ne bi izključil. Imamo kar nekaj zelo inovativnih podjetij na področju zdravstva in mobilnih rešitev. Potencial torej je.
Kaj boste torej predstavili na dogodku Oracle Digital Day v Ljubljani?Med drugimi so to postavitev Oraclovega javnega oblaka v okolje uporabnika za njegovo požarno pregrado prek enakih naprav, kot jih stranke že danes uporabljajo za konsolidacijo podatkovnih centrov, drugo generacijo IaaS, ki prinaša še večjo hitrost, zanesljivost in razpoložljivost storitev in je 20 odstotkov cenejša in 11,5-krat hitrejša kot na Amazonu, poganjanje okolja VMware v javnem Oraclovem oblaku prek storitve v oblaku Ravello, prve industrijske Oracle Bare Metal storitve v oblaku.
