V začetku letu 2024 so se cene kakavovih zrn povzpele na rekordne vrednosti, pri čemer je bilo za tono ključne sestavine za čokolado tedaj treba odšteti več kot 12.000 dolarjev. V zadnjih mesecih so se tržne cene kakava, v primerjavi s cenami izpred dveh let, znižale že za več kot 75 odstotkov, na manj kot 3000 dolarjev na tono, nato pa so se nekoliko zvišale in se trenutno gibljejo okoli 3500 dolarjev.
Proizvajalci čokolade so kajpak svoje cene hitro prilagodili povečanim cenam kakava, kar pa se zdaj, ko se cene znižujejo, ne dogaja v obratni smeri. Kot je za CNN pojasnil vodja sektorja v ameriškem agroživilskem institutu Wells Fargo Agri Food Institute David Branch, se cene čokolade ne znižujejo, ker so bile izdelane iz kakava nabavljenega v času njegovih izjemno visokih cen. Višje temperature in nalivi, so do leta 2024, ko je bil vrhunec ekstremnih vremenskih razmer, tri leta botrovali k slabši letini. »Več let zaporednega upada pridelave kakava je vodilo do enega od največjih primanjkljajev zrn kakava glede, trgi pa so se odzvali z visoko rastjo cen,« je dejal Branch. Ob tem je poudaril, da so odlične vremenske razmere, izboljšane prakse pridelave in številni novi nasadi kakava v Južni Ameriki in Aziji prispevali k odlični zadnji letini.
Uporaba cenejših rastlinskih olj
Padec cen kakavovih zrn na svetovnih trgovinskih borzah ni le posledica boljših vremenskih razmer in s tem večje pridelave. K znižanju cen so v veliki meri prispevali tudi proizvajalci čokolade po svetu. Na naraščajoče cene kakava so se odzvali z manjšo količino čokolade v embalaži za enako oziroma višjo ceno in spremembo sestavin, kar je znižalo njene nakupe. Po poročanju Bloomberga je to poglavitni razlog za zdajšnji strm padec cen kakava. Klasične čokoladne tablice kot so Nestle Toffee Crisp, beli KitKat ali McVitie's Clubs in Penguis se ne smejo več imenovati »čokolada«, saj so njihovi proizvajalci v tovrstnih izdelkih zmanjšali vsebnost kakavovega masla, namesto tega pa uporabljajo cenejša rastlinska olja.
Največji proizvajalki kakava sta Slonokoščena obala in Gana, na katerih odpade več kot polovica svetovne proizvodnje. Od sezone 2023/24, ki so jo spremljale zelo slabe vremenske razmere, letina pa je bila posledično zelo nizka, se je proizvodnja kakava v Zahodni Afriki okrepila. Po poročanju Bloomberga ogromen porast cen kakava nato pa njihov izrazit padec spreminjata dolgoletne prakse v največji proizvajalki kakava Slonokoščeni obali in Gani, drugi največji proizvajalki. Nad prodajo kakava v obeh državah že dolgo časa bdijo vladni regulatorji, ki določajo odkupne cene od kmetov in kakav tudi izvažajo. Takšen sistem je kmetom otežil višje zaslužke, zaradi naraščajočih cen kakava, trgovcem pa ohranil dobičkonosnost ob zniževanju cen. V obeh državah so v teku prilagoditve, ki bodo pripomogle k hitrejšemu odzivanju na svetovne spremembe cen. Ker so skladišča in pristanišča prepolna neprodanih zrn kakava, se bodo administrativno določene cene znižale. V primeru previsokih zalog bi se sicer lahko pripetilo, da bodo cene kakava še bolj upadale.
Ustavljeni brazilski načrti
Po znižanju pridelave kakavovih zrn v Zahodni Afriki pred dvema letoma so imeli na tem področju velike načrte v Braziliji. Veliki brazilska kmetijska gospodarstva so po strmih rasteh cen načrtovala doseči hitro in obsežno rast proizvodnje, pri čemer bi lahko na dodatnih 75.000 hektarjih namakalnih polj pridelali 225.000 ton kakavovih zrn, kar predstavlja okoli pet odstotkov svetovne proizvodnje. Toda zaradi strmega padca cen so brazilski pridelovalci v veliki meri, na več tisočih hektarjih, zaustavili načrtovane projekte sajenja kakavovca, je poročal Reuters. Pred tem so številni vlagatelji pričakovali, da bo Brazilija sčasoma postala najpomembnejši svetovni dobavitelj ključne sestavine za čokolado.