Po naših neuradnih informacijah naj bi Agencija za varstvo konkurence (AVK), ki presoja o prevzemu družbe Pro Plus s strani družbe Slovenia Broadband, o tem 230 milijonov evrov vrednem poslu odločila predvidoma septembra. Četudi postopek traja že od avgusta lani, naj bi stranke v postopku šele minuli mesec začele tvorneje sodelovati z AVK in dostavljati zahtevane dokumente.
Zakaj se je Vrabec nenadoma odzval?
V javnosti se je prvič oglasil generalni direktor Pro Plusa Pavel Vrabec. Poudaril je, da vodstvo aktivno sodeluje s CME, da bi uspešno končali postopek. »Verjamemo v dobro sodelovanje z družbo KKR (lastnik družbe United Group, ta pa je lastnik družbe Slovenia Broadband, op. p.), saj njihovi uspehi v preteklem delovanju in razvoju medijskih podjetij v Evropi, vključno z nemškim ProSiebenSat.1, vlivajo zaupanje, da bodo uspešni lastniki našega podjetja,« je napisal Vrabec.
Medtem nekateri opozarjajo, da naj bi bilo Vrabčevo sporočilo predvsem odziv na mnenje Inštituta za javno pravo, ki sta ga spisala Rajko Pirnat in Bruna Žuber. Slednje seje resen dvom o postopkih ministrstva za kulturo, pa tudi veljavnosti posla, če bo ta sklenjen. Pirnat je pojasnil, da je inštitut spisal pravno mnenje za naročnika – ki ni niti ministrstvo za kulturo niti prevzemna ali tarčna družba.
Družba Slovenia Broadband je poleti kulturno ministrstvo zaprosila za odobritev nakupa Pro Plusa. Toda o največjem medijskem prevzemu ministrstvo za kulturo ni odločalo, temveč se je opredelilo za nepristojno, ker da to ni – medijski prevzem. Odločilo bi lahko le, če bi Slovenia Broadband kupoval več kot 20 odstotkov izdajatelja medija, zakon interpretira kulturni minister Anton Peršak. Slovenia Broadband pa ne kupuje izdajatelja, temveč njihovega edinega lastnika. Slovenia Broadband je hkrati lastnik Telemacha, kabelskega operaterja z več kot 50-odstotnim tržnim deležem, skupina pa obvladuje tudi programe Sportklub.
Medijski zakon obenem določa, da operater ne more biti izdajatelj programa. S prevzemom Pro Plusa pa bi ena pravna oseba postala lastnik poglavitnih medijev in distributerja.
Pirnat in Žuberjeva zavračata vse navedbe ministra
Pirnat in Žuberjeva vse trditve ministrstva zavračata. Prevzemnik mora pridobiti soglasje ministrstva za kulturo »za veljavno sklenitev pravnega posla«. Registrsko sodišče lahko zaradi pomanjkanja soglasja zavrne vpis v sodni register. V zakonu ni namreč prav nobene razlike, če oseba kupuje izdajatelja medijev neposredno ali prek povezane osebe, trdita. Tudi vse druge zakonske omejitve, ki se nanašajo na povezane osebe (tiste osebe, ki so med seboj upravljalsko, kapitalsko ali drugače povezane tako, da lahko skupno oblikujejo poslovno politiko oziroma lahko ena oseba usmerja drugo), veljajo v primeru prevzema medijev prek tretje osebe.
»Namen določb o omejitvi navzkrižnega lastništva medijev je v preprečevanju koncentracije medijskih vplivov v več sferah hkrati,« sta pojasnila. Mimogrede, na to je za Dnevnik nedvoumno opozorila tudi Sandra Bašič Hrvatin, ki je sodelovala pri pisanju medijskega zakona. »Če na kulturnem ministrstvu niso bili prepričani, kaj je želel zakonodajalec, bi lahko zaprosili za avtentično razlago, a tudi tega niso storili,« je rekla. »Namen člena o povezanih osebah je preprečiti to, kar se dogaja,« je bila jasna.
Sankcij zoper odgovornega uradnika ne bo in tožba jih ne skrbi
Na ministrstvu so mnenje inštituta prebrali, a vztrajajo pri svojem. Za avtentično razlago niso zaprosili, ker si čakanja med postopkom pač niso mogli privoščiti, saj so morali odločiti v predpisanem roku. V razlagi zakona so sledili praksi iz minulih let, »za katero smo prepričani, da je zakonita in v skladu z namenom zakonodajalca«. Kateri praksi so sledili, niso navedli, saj o podobnih primerih ministrstvo še nikoli ni presojalo, kar v nadaljevanju priznavajo celo sami, to pa izhaja tudi iz dokumentov, s katerimi razpolagamo na Dnevniku. Toda še bolj presenetljiva je njihova navedba, da zakon tako razume tudi Slovenia Broadband, ki želi izvesti prevzem.
Slovenia Broadband naj bi po pisanju Dela preverjal, ali lahko zaradi neodločitve ministrstva obnovijo postopek. Ministrstvo ga ne more, ampak mora prevzemnik vnovič podati vlogo. Če bi se ugotovilo, da je ministrstvo storilo napako, ki bi celo izničila posel, bi lahko družba tožila državo. »Za tožbo po našem mnenju ni nobene pravne osnove, saj je ministrstvo v upravnem postopku, začetem na zahtevo stranke, odločilo na podlagi zakona,« so še pripomnili.
