Poleg na nedavnem Evropskem svetu potrjenega 500 milijard težkega Evropskega stabilizacijskega mehanizma (ESM) naj bi vzporedno še naprej deloval Evropski finančni stabilnostni instrument (ESFS). Kot tretji kamenček v mozaiku se jim bo očitno pridružil še Mednarodni denarni sklad. Po podatkih Financial Timesa naj bi skupna vsota tako razpetega reševalnega dežnika slednjič znašala kar 1500 milijard evrov.
Včeraj teh informacij na evropski komisiji še niso potrdili. Nastajajoča zamisel je jasni pokazatelj, da veleprojekt reševanja evra po zadnjem Evropskem svetu še zdaleč nima dokončne podobe. ESM in ESFS bosta s skupno 750 milijard težkim reševalnim paketom vzporedno delovala pol leta, potem naj bi po doslej znanih uradnih načrtih ESFS prenehal delovati. Vmes naj bi poskušali ESM okrepiti na milijardo evrov, za kar je še najbolj zainteresirana Italija, medtem ko je Nemčija kot največja plačnica takšno korenito povečanje za zdaj zavračala.
V letu nove evropske recesije bo sicer na marčevskem vrhu tudi uradno podpisan fiskalni pakt z "zlatim pravilom" omejevanja proračunske porabe, toda medvladni dogovor bo začel veljati šele prihodnje leto. Paktu se ne bo pridružila Velika Britanija, za zdaj pa svojega pristanka nanj še ni podala Češka. Češki premier Petr Nečas je pojasnil, da članicam EU brez evra po tem dogovoru ne bo omogočeno sodelovati na vseh vrhunskih srečanjih, kjer se bo razpravljalo o evru. Prav iz tega razloga je sicer pred ponedeljkovim vrhom precej hladnega vetra prihajalo iz Poljske, kjer je tamkajšnji premier Donald Tusk zahteval, da je članicam brez skupne evropske valute omogočeno sodelovanje na vseh vrhih območja evra. Slednjič je v ponedeljek le pristal na kompromis, po katerem bodo neevrske države smele na zasedanjih območja evra sodelovati enkrat na leto, zagotovljen pa jim bo tudi sedež na vseh vrhunskih zasedanjih, kjer se bo govorilo o temeljnih spremembah območja evra.
Za Češko po diplomatskih hodnikih kroži prepričanje, da njihovo cincanje s pristopom k fiskalnemu paktu ne bo trajno. Premier Nečas je namreč kot razlog sedanje zavrnitve navedel še morebitne probleme pri ratifikaciji. Med vrsticami je govoril o predsedniku države Vaclavu Klausu, ki je že dal vedeti, da fiskalnega pakta ne namerava podpisati. Ker bo marca 2013 končal svoj mandat, bo odstranjena velika ovira češkega pristopa k paktu. Zadovoljstva nad sklenjenim paktom v ponedeljek ponoči nista skrivala tako njegova mati, nemška kanclerka Angela Merkel, kot predsednik Evropskega svet Herman van Rompuy.
Zgolj v dveh mesecih od zamisli je Merklova tako rekoč s solo akcijo večino evropskih voditeljev prepričala v zapis zaveze za večjo proračunsko vzdržnost v njihove notranje pravne rede. Najpomembnejši del fiskalnega pakta - kako kaznovati kršiteljice "zlate kapice" - je v ponedeljek ostal nedorečen. Podrobnosti privedbe kršiteljic pred sodišče naj bi pogodbenice fiskalnega pakta dorekle do 1. marca, ko bo v Bruslju potekalo naslednje vrhunsko zasedanje evropskih voditeljev.
ales.gaube@dnevnik.si
