Verjame v odličnost – tako v športu kot v poslu. Odločil se je, da bo v začetku septembra v Slovenijo pripeljal dirkaški šov, ki ga avtomobilski svet pozna kot Race of Champions. V Logatcu ga bomo doživeli pod imenom Parallel Rallyshow Slovenia. Nas je zanimalo predvsem to, katere lekcije z dirkališča lahko prenesemo tudi v poslovni svet.
Avtomobilizem spremljate že več desetletij – kam se obračajo žarometi, kaj se spreminja z vidika nas, ki ta šport spremljamo »od zunaj«?
Informacije in sam avtošport so korenito spremenili svojo obliko, saj je večina vsebin takoj dostopna, s tem pa se je preoblikovalo tudi zanimanje občinstva.
Pred desetletjem družbena omrežja še niso imela takšne moči kot danes. Informacije o avtomobilizmu so bile težje dostopne; zvesto smo čakali na izid revije Avto magazin, da bi izvedeli novosti o cestnih bolidih, in z zanimanjem spremljali legendarne domače dirke, kot so bili reli Saturnus ali nastopi Darka Peljhana. Danes so družbena omrežja vse te vznemirljive podatke pripeljala bližje, le klik stran. Svet je postal tehnološko naprednejši, informacij je ogromno, a jih ljudje prav tako hitro pozabijo.
Moja vizija – naj gre za starejšo generacijo ali drugačno interpretacijo športa – je avtošport znova približati slehernemu človeku, in to v živo. Pravo vzdušje in tisti pravi utrip pa bo še vedno treba doživeti neposredno na prizorišču.
V Centru varne vožnje Blagomix, Logatec, bomo torej lahko spremljali prvi Parallel Rally v Sloveniji, ki se zgleduje po ROC. Lahko pojasnite, kaj ta kratica zaznamuje?
To je okrajšava za Race of Champions, kar bi v slovenščino prevedli kot dirka prvakov. Ta je bila prvič organizirana leta 1988. Zasnovala sta jo predsednik International Media Productions Fredrik Johnsson in Michèle Mouton, najuspešnejša voznica relija vseh časov. Gre za ultimativen obračun med najboljšimi mednarodnimi zvezdniki relija. Med najbolj znane tekmovalce sodijo legendarne motošportne osebnosti, recimo Sébastien Loeb, Sebastian Vettel in sedemkratni svetovni prvak v formuli 1 Michael Schumacher, z avtomobilskimi asi se je pomerila tudi ikona motociklizma (MotoGP) Valentino Rossi.
Tudi lokacije so fascinantne. Tekmovanje Race of Champions nima stalnega prizorišča. Lani je potekalo v Sydneyju, leta 2022 in 2023 pa so organizatorji dogodek preselili celo na zamrznjeno Baltsko morje na Švedskem. Kje bo letos, še ne vemo, vemo pa, da bomo koncept prvič videli v Sloveniji.
Kaj lahko pričakujemo 5. in 6. septembra v Logatcu?
Ideja je, da gledalec pride na prizorišče in ga dogajanje posrka vase za ves dan. Format tekmovanja je kompakten in dinamičen. Dirkača bosta startala hkrati, drug ob drugem, njuni progi pa se bosta medsebojno prepletali. Po prvem delu bosta progi zamenjala in tekmovanje zaključila na istem mestu. To gledalcu omogoča, da ima dirkalnike ves čas na očeh, kar stopnjuje adrenalin do vrhunca. Glavna posebnost dogodka je, da kljub merjenju časa tekmovanje poteka na izpadanje – kdor je hitrejši v neposrednem dvoboju, napreduje v naslednji krog. Vse to se odvija na enem mestu.
Pomemben del spektakla bo tudi dogodek Spoznaj voznika. Zvečer, tik pred velikim finalom, se bo vseh 30 do 40 dirkačev zbralo na enem mestu. Pripravili bomo štiri omizja za fotografiranje in avtograme ter navijaški špalir. To bo verjetno prva priložnost, da bodo vsi prepoznavni obrazi motošporta zbrani skupaj in dostopni javnosti.
Od kod izvira vaše navdušenje nad avtomobilizmom?
Že od malih nog me je privlačilo vse, kar je povezano s kolesi in mobilnostjo. To zanimanje sem preprosto prinesel s seboj. Prevozna sredstva so bila vedno del mojega sveta, pravi občutek svobode pa sem doživel, ko sem opravil vozniški izpit. Takrat sem lahko prvič sam odšel, kamor sem želel.
Odraščal sem v Žireh, kjer so Logatec, Idrija in številne reli preizkušnje vedno blizu. Moj sosed je vozil reli in vsakič, ko sem zaslišal dirkalne avtomobile, sem tekel na balkon, da bi jih videl. S prijatelji smo tudi celo noč čakali ob progi, samo da bi med prvimi spremljali prihod tekmovalcev naslednje jutro na dirki.
Priložnost, da tudi sam postanem del tega sveta, se je ponudila leta 2005, ko sem začel kariero sovoznika. To vlogo sem opravljal dvanajst let. Tekmoval sem z različnimi vozniki in nastopal tudi na tujih prvenstvih. Ob tem sem se izoblikoval v izkušenega in zanesljivega sovoznika.
Z avtomobilom je mogoče navezati poseben odnos. Zame ni le kos pločevine ali prevozno sredstvo, ampak ima svoj značaj. Enako spoštljivo se vedem do osebnega avtomobila, športnega vozila ali kombija – vsako vozilo ima svojo vlogo in svoj karakter. Imam jih sedem in vsakič, ko se usedem za volan, zamenjam osebnost.
Je v Sloveniji avtomobil nujnost?
To ravno ne, je pa nepogrešljiv del vsakdana. Zaradi geografskih značilnosti države in razpršene poseljenosti brez avtomobila marsikje preprosto ne gre. Čeprav se prometne povezave izboljšujejo, verjamem, da bo tako ostalo še dolgo.
V tem športu ste bili skoraj v vseh vlogah.
Čeprav me je življenje poklicno vodilo po različnih poteh, avtomobilskega športa nikoli nisem zares zapustil. In res, zamenjal sem veliko vlog.
Ko so naši prijatelji ustanovili ekipo in začeli izposojo dirkalnih vozil, realizacijo športnih projektov in organizacijo spremljevalnih dogodkov, se je zgodba začela dogajati širše. Zdaj že več kot dvajset let sodelujem pri organizaciji različnih avtomobilističnih prireditev, kar mi je omogočilo, da sem spoznal šport iz vseh zornih kotov. Prepotoval sem velik del Evrope in avtomobilizem doživel od znotraj – od amaterskih začetkov do največjih mednarodnih tekmovanj.
V klubu AMD Zvezda nam je v ponos organizacija gorsko-hitrostne dirke v Lučinah, ki je postala pomemben del mednarodnega prvenstva. Žal smo projekt zaključili in ga danes ni več, a zaključen je bil na visokem nivoju, tako kot vse naše organizacije do zdaj, za kar smo prejeli tudi kar nekaj odlikovanj. Po štiriletni tekmovalni pavzi sem se na dirke vrnil – predvsem iz veselja. Imam svojo tekmovalno opremo in vsako leto odpeljem nekaj dirk – predvsem za svojo dušo. Še vedno želim ostati v stiku s športom, ki mi je dal toliko izkušenj.
Poleg tega vodim klub lastnikov starodobnih vozil. Vse, kar sem skozi leta doživel kot tekmovalec, sovoznik, organizator in navdušenec nad avtomobili, danes združujem v enem samem poslanstvu – ohranjanju avtomobilske kulture in povezovanju ljudi, ki jih ta svet navdušuje.
Kako bi strnili lekcije, ki jih avtomobilski svet daje poslu?
Reli mi je dal ogromno, vzel pa je tudi veliko, zlasti časa, energije, tudi denarja. Gre za šport, ki zahteva izjemno psihično trdnost in popolno osredotočenost. Ko sediš v dirkalniku, vodiš organizacijo velike prireditve ali posel, ni prostora za napake ali polovične odločitve.
Prav zato verjamem, da so največje lekcije iz avtomobilskega športa uporabne tudi v življenju. Pomembno je, da ima človek cilj, da mu sledi z disciplino in vztrajnostjo ter ne odneha ob prvih ovirah. Danes pogosto primanjkuje potrpljenja – vsi bi radi prišli do cilja čim hitreje. Sam pa verjamem, da uspeh pride k tistim, ki vzdržijo tempo, ostanejo predani svojemu delu in svoje sposobnosti dokazujejo z dejanji, ne zgolj z besedami. Red, disciplina in vztrajnost so vrednote, ki jih avtomobilizem odslikava v posel in so lastne uspešnim podjetnikom.
Organizacija dogodkov je vselej kompleksna. Ali bi lahko izluščili kakšno modrost Parallel Rallyja, zdaj, dober mesec pred velikim finalom?
Vsaka dobra ideja je vredna le toliko, kolikor jo je mogoče uresničiti. Idejo je treba dati na mizo, jo razčleniti in nato tudi izpeljati. To pomeni, da moraš odstraniti vse, kar ni bistveno, in se osredotočiti na cilj. Pred približno letom dni smo začeli postavljati temelje projekta. Danes je organizacijska struktura vzpostavljena tako, da vsak natančno ve, za kaj je odgovoren. Ko ljudem zaupaš naloge, je tvoja vloga usmerjanje in nadzor, ne pa opravljanje vsega dela.
Ob tem sem spoznal tudi, da tekmovalni del sam po sebi ni več dovolj. Želimo ustvariti dogodek, ki povezuje ljudi vseh generacij – od najmlajših do starejših navdušencev nad avtomobilizmom. Zato razvijamo dva stebra: enega, namenjenega športnemu delu, in drugega, ki bo poudarjal druženje, spremljevalni program in doživetje za obiskovalce.
Po čem se bo tekmovanje razlikovalo od drugih?
Naš format omogoča nastop tudi neregistriranim tekmovalnim vozilom, kar je precejšnja posebnost. Prav tako voznik ne potrebuje sovoznika, kar odpira vrata širšemu krogu udeležencev. Pričakujemo zelo raznoliko zasedbo voznikov in vozil.
Nastop nekaterih vrhunskih imen je že potrjen, med njimi tudi Aljoše Novaka s tovarniškim dirkalnikom, preostala mesta pa bodo zapolnile odprte prijave.
Kot organizator delujemo v okviru Avto-moto društva in smo licencirani pri Avtošportni zvezi Slovenije AŠ SLO, ki je članica Mednarodne avtomobilistične zveze FIA. To pomeni, da moramo izpolnjevati najvišje organizacijske in varnostne standarde. Naš klub ima več kot 70-letno tradicijo, zato čutimo odgovornost, da to dediščino nadaljujemo na visoki ravni.
Avtomobilizem je in mora ostati vrhunsko organiziran šport.
Je v avtomobilskem športu danes več žensk kot nekoč?
Vsekakor. Ko sem začel svojo pot, je bila med najbolj prepoznavnimi voznicami Romana Zrnec. Danes je žensk v različnih vlogah precej več – kot sovoznic, organizatork, sodnic in članic ekip. Morda imajo ženske v določenih trenutkih celo prednost. V izjemno napetih situacijah zna miren ženski glas voznika pomiriti in mu pomagati ohraniti zbranost. Tudi jaz imam trenutno Rebeko Kobal kot svojo sovoznico.
Kaj je bistvo odnosa med voznikom in sovoznikom? Je podoben kot med člani uprave in CEO?
Voznik in sovoznik sta poseben tandem. Med njima mora obstajati popolno zaupanje, saj pri velikih hitrostih ni prostora za dvome. Sovoznik ni zgolj nekdo, ki bere zapiske, ampak enakovreden del ekipe. Vsaka odločitev je sprejeta v delčku sekunde, odgovornost pa nosita oba. Prav to medsebojno zaupanje in sposobnost delovanja pod velikim pritiskom sta tisto, kar ta šport dela tako poseben.