Zaradi vremenskih razmer je letošnja bera medu podobno kot v minulem letu krepko pod slovenskim povprečjem, ki znaša okoli 2000 ton letno. Kot je povedal vodja opazovalno-napovedovalne službe medenja pri Čebelarski zvezi Slovenije Jure Justninek, bomo namreč letos po ocenah pridelali okoli 1300 ton medu.
Bolj ali manj se je v letošnjem letu pridelal le gozdni med, nadaljuje Justinek. Prva paša na spomladanskem cvetju je bila zadovoljiva, nato pa je pozeba uničila cvetlično pašo. Hladnejše vreme je vplivalo tudi na odsotnost akacijevega medu, ki v celotni slovenski pridelavi predstavlja približno tretjino medu. Po pojasnilih Roberta Balija iz največjega slovenskega in enega največjih evropskih čebelarstev Pislak Bali je letošnja letina že drugo leto zapored katastrofalna: »Razen akacije, je pozebla tudi lipa. Na panj smo pridelali le od pet do šest kilogramov spomladanskega cvetličnega medu, medtem ko ga običajno pridelamo od 15 do 16 kilogramov.« Ob tem je dodal, da je čebelarstvo edina kmetijska panoga, ki od države, če je vreme slabo, ne prejme denarnega nadomestila, po drugi strani pa morajo čebelarji z več kot 40 panji plačevati davke. Slednje Bali, ki skrbi za okoli 2500 panjev, ocenjuje kot nepošteno prakso, saj tudi čebelarji z manj kot 40 panji med ne pridelujejo le za lastne potrebe.
Med čebelarji čedalje več žensk
Po drugi strani je Franc Šivic, siva eminenca slovenskega čebelarstva, pohvalil skrb države za razvoj čebelarjev. Na prihajajočem svetovnem čebelarskem kongresu v Turčiji si bo Slovenija sicer prizadevala za organizacijo enakega dogodka v letu 2021. Tovrstni kongres je Slovenija izredno uspešno organizirala že leta 2003, je poudaril Šivic.
Po njegovih pojasnilih se število čebelarjev v Sloveniji zvišuje, trenutno jih je okoli 10.000, med njimi pa je čedalje več žensk. Jure Justinek je povedal, da so se v preteklosti s čebelarstvom ukvarjala številna državna podjetja, doma pa se ni pridelalo skoraj nič medu. Tekom let se je stanje spremenilo, tako da danes okoli 90 odstotkov v Sloveniji pridelanega medu čebelarji prodajo na domu. »Čebelarji so tudi tisti, ki so med vsemi izdelki začeli promovirati zaščiteno geografsko poreklo in s tem višjo kakovost. Na našo pobudo se je v šolah in vrtcih začel projekt Tradicionalni slovenski zajtrk,« je dejal Justinek.
Pri oskrbi medu smo bili dolga leta v Sloveniji samozadostni. Ker pa se je poraba zaradi številnih promocij v povprečju zvišala z dveh kilogramov na prebivalca na štiri kilograme, se samooskrba več ne zagotavlja, približno polovica porabljenega medu se uvozi, je povedal Justinek. »Za zviševanje pridelave medu si prizadevamo, vendar je čebelarstvo močno odvisno od narave. Vsako neurje škodi, dva dni slabega vremena lahko botruje nekaj sto ton nižji pridelavi medu,« je dodal.
Največja slovenska družba, ki se ukvarja s prodajo medu in proizvodnjo izdelkov iz medu, je Medex. Kot je pojasnila direktorica Medexa Aleša Mižigoj, po lanskoletnem znižanju prihodkov od prodaje za približno 10 odstotkov na okoli 13 milijonov evrov letos ponovno dosegajo rast prodaje. Na lanskoletni padec prihodkov je vplivala medena afera, zaradi katere se je prodaja medu v prvih mesecih leta znižala za kar 40 odstotkov. »Dogajalo se je celo, da so nekateri med, ki so ga prejeli v dar za božične praznike leta 2015, metali v smeti,« je opozorila Mižigojeva. Spomnimo, afera je izbruhnila, potem ko je Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin ugotovila, da nekateri čebelarji posegajo po prepovedanih preparatih za zatiranje zajedavcev pri čebelah.
Slovenske cene medu višje od povprečja EU
V Medexu od čebelarjev odkupijo vse tržne viške. »Toda ko je letina slabša od povprečne, tako kot je letos, čebelarji celoten med prodajajo po lastnih kanalih,« je opozorila Mižigojeva. Ob tem je dodala, da ves med, ki ga uvozijo, prihaja iz tistih držav, ki imajo pri pridelavi medu vzpostavljene najzahtevnejše standarde.
Po podatkih organizacije za prehrano in kmetijstvo (FAO) se na svetu pridela okoli 1,7 milijona ton medu. Za Kitajsko, na katero odpade približno 30 odstotkov celotne pridelave, je druga največja pridelovalka medu EU. Po zadnjih razpoložljivih podatkih ima 600.000 čebelarjev v EU skupaj 16 milijonov panjev, leta 2015 pa se je v vseh članicah skupaj pridelalo 268.000 ton medu, kar z letom pred tem predstavlja skoraj 12-odstotno rast.
Podobno kot Slovenija niti v celotni EU ne obstaja samooskrba z medom, največ pa se ga uvozi ravno iz Kitajske. Med državami članicami je bila s 35.000 tonami največja pridelovalka medu po zadnjih razpoložljivih podatkih za leto 2015 Romunija, sledila pa sta ji Španija in Madžarska. Slovenija se uvršča na rep lestvice. Po drugi strani pa s povprečno ceno v višini 8,3 evra za kilogram cvetličnega medu občutno presega povprečno ceno vseh držav EU. Ta je leta 2015 znašala 5,76 evra za kilogram.
