S ciljem večjega in hitrejšega razvoja kapitalskega trga je bil lani sprejet zakon o individualnih naložbenih računih (INR), ki je po devetmesečnem prehodnem obdobju stopil v veljavo v prvih dneh marca. INR, ki so namenjeni predvsem malim vlagateljem, so z vidika davčne obravnave načeloma ugodnejši od klasičnih trgovalnih računov, pri čemer znaša najvišji znesek, ki ga lahko posameznik nanj vplača v 15 letih, 150.000 evrov. Po 15 letih je davkov prosto prvo izplačilo z INR, ki se bo izvedlo kadarkoli, sicer pa bo treba na doseženi kapitalski dobiček plačati 15-odstotni davek. Davkov ni treba plačati niti v primeru dividend, če se prejeta sredstva v 15 letih od odprtja računa ne izplačajo z INR.
Za primerjavo, ob prodaji delnic prek klasičnega trgovalnega računa je treba plačati 25-odstotni davek na kapitalski dobiček, če smo jih prodali prej kot v petih letih. V primeru držanja vrednostnih papirjev od pet do deset let je davčna stopnja določena v višini 20 odstotkov, od 10 do 15 let v višini 15 odstotkov, po 15 letih lastništva delnic pa ob njihovi prodaji z dobičkom ni treba plačati davka na kapitalski dobiček. Za izkupiček od prejetih dividend se sproti, tudi po 15 letih hranjenja delnic, plačuje 25-odstotni davek.
Pri odpiranju INR in trgovanju z vrednostnimi papirji, podobno kot pri klasičnih računih, nastajajo raznorazni stroški. Pri vseh šestih ponudnikih – Novi Ljubljanski banki (NLB), OTP banki, BKS Bank, družbi Generali Investments, borzoposredniški družbi Ilirika in borznoposredniški družbi Jonatan Mars Invest – je odprtje INR brezplačno. Pri nekaterih ponudnikih je brezplačno tudi vodenje računa, pri drugih je treba plačati 4,8 evra na leto. Med letne stroške INR se uvrščajo stroški vzdrževanja stanja ponudnikov, odvisno od vrednosti naložb, pri čemer so določeni minimalni zneski od 7,2 evra naprej, kot tudi vzdrževanje stanj KDD - Centralne klirinško depotne družbe v višini okoli šest evrov oziroma je to vzdrževanje že vključeno v drugo stroškovno postavko. Za spremljanje in izvajanje korporacijskih dejanj KDD so letni stroški odvisni od višine portfelja oziroma znašajo nekaj evrov.
Provizije niso zanemarljiv strošek
Pri trgovanju z vrednostnimi papirji nastajajo stroški transakcij, ki so odvisni od zneskov nabavljenih vrednostnih papirjev. Nezanemarljiv strošek pri kupovanju in prodaji vrednostnih papirjev so provizije, ki se pomembno razlikujejo glede nato, ali se kupujejo domači vrednostni papirji na Ljubljanski borzi ali vrednostni papirji na tujih borzah. Pri nakupih in prodajah vrednostnih papirjev je treba plačati tudi borzno provizijo Ljubljanski borzi in strošek poravnave KDD. Med enkratne stroške spadajo stroški ob izplačilu dividend. Ti so odvisni od vrednosti nakupa, pri čemer je določena minimalna provizija v višini enega ali dveh evrov in najvišja v višini od 10 do 40 evrov na transakcijo. Pri izplačilu dividend je treba plačati tudi nekaj evrov nadomestila KDD. Enkratni stroški na INR lahko nastanejo tudi v primeru tako imenovanih korporacijskih dejanjih – ob prevzemih ali združitvah podjetij in ob cepitvah ali združitvah delnic.
Ob predpostavki enakih poslov z vrednostnimi papirji se v enem letu celotni stroški transakcij med ponudniki INR razlikujejo za nekaj evrov, pri čemer so za spletno trgovanje ponekod predvideni nižji stroški. x