S ciljem večjega in hitrejšega razvoja kapitalskega trga je bil lani sprejet zakon o individualnih naložbenih računih (INR), ki je po devetmesečnem prehodnem obdobju stopil v veljavo v prvih dneh marca. INR, ki so namenjeni predvsem malim vlagateljem, so z vidika davčne obravnave načeloma ugodnejši od klasičnih trgovalnih računov, pri čemer znaša najvišji znesek, ki ga lahko posameznik nanj vplača v 15 letih, 150.000 evrov. Po 15 letih je davkov prosto prvo izplačilo z INR, ki se bo izvedlo kadarkoli, sicer pa bo treba na doseženi kapitalski dobiček plačati 15-odstotni davek. Davkov ni treba plačati niti v primeru dividend, če se prejeta sredstva v 15 letih od odprtja računa ne izplačajo z INR.

Pri vseh šestih ponudnikih je odprtje INR brezplačno. Ob predpostavki enakih poslov z vrednostnimi papirji se celotni stroški transakcij med ponudniki INR na letni ravni razlikujejo za nekaj evrov, pri čemer so za spletno trgovanje ponekod predvideni nižji stroški.

Za primerjavo, ob prodaji delnic prek klasičnega trgovalnega računa je treba plačati 25-odstotni davek na kapitalski dobiček, če smo jih prodali prej kot v petih letih. V primeru držanja vrednostnih papirjev od pet do deset let je davčna stopnja določena v višini 20 odstotkov, od 10 do 15 let v višini 15 odstotkov, po 15 letih lastništva delnic pa ob njihovi prodaji z dobičkom ni treba plačati davka na kapitalski dobiček. Za izkupiček od prejetih dividend se sproti, tudi po 15 letih hranjenja delnic, plačuje 25-odstotni davek.

Pri odpiranju INR in trgovanju z vrednostnimi papirji, podobno kot pri klasičnih računih, nastajajo raznorazni stroški. Pri vseh šestih ponudnikih – Novi Ljubljanski banki (NLB), OTP banki, BKS Bank, družbi Generali Investments, borzoposredniški družbi Ilirika in borznoposredniški družbi Jonatan Mars Invest – je odprtje INR brezplačno. Pri nekaterih ponudnikih je brezplačno tudi vodenje računa, pri drugih je treba plačati 4,8 evra na leto. Med letne stroške INR se uvrščajo stroški vzdrževanja stanja ponudnikov, odvisno od vrednosti naložb, pri čemer so določeni minimalni zneski od 7,2 evra naprej, kot tudi vzdrževanje stanj KDD - Centralne klirinško depotne družbe v višini okoli šest evrov oziroma je to vzdrževanje že vključeno v drugo stroškovno postavko. Za spremljanje in izvajanje korporacijskih dejanj KDD so letni stroški odvisni od višine portfelja oziroma znašajo nekaj evrov.

Primer desetletne razlike med varčevanjem in investiranjem

Zakaj Slovenci kljub visokim prihrankom še vedno razmeroma redko vlagajo na kapitalskih trgih, je bil pred dnevi govor na okrogli mizi Od varčevalca do vlagatelja: zakaj odlašamo z vlaganjem? na ljubljanski ekonomski fakulteti.

Po pojasnilih podjetja Generali Investments so se prihranki Slovencev v zadnjem desetletju skoraj podvojili z okoli 20 milijard na 40 milijard evrov. V tem obdobju je znašala inflacija skupaj 31,7 odstotka, obrestne mere na bančne depozite so se gibale od 0 in 2,51 odstotka, pri čemer je povprečna obrestna mera za enoletni depozit znašala 0,89 odstotka. »Po drugi strani je donos najbolj razpršenega globalnega indeksa z vključeno dividendo v tem času znašal 10,86 odstotka. Če je nekdo konec leta 2015 v gotovini ali na bančnem računu hranil 10.000 evrov, ima danes sicer še vedno 10.000 evrov, vendar je zaradi inflacije njihova realna vrednost padla na približno 7593 evrov. Če bi isti znesek takrat vložil v globalni delniški indeks, bi imel danes približno 21.281 evrov,« so dejali v Generali Investments. Po njihovi raziskavi je glavni razlog, da ljudje ne vlagajo, strah pred izgubo, kar je odgovorilo 48 odstotkov vprašanih, medtem ko jih 38 odstotkov meni, da za investiranje nimajo dovolj denarja, 14 odstotkov pa jih je kot razlog navedlo pomanjkanje znanja o finančnih trgih.

Provizije niso zanemarljiv strošek

Pri trgovanju z vrednostnimi papirji nastajajo stroški transakcij, ki so odvisni od zneskov nabavljenih vrednostnih papirjev. Nezanemarljiv strošek pri kupovanju in prodaji vrednostnih papirjev so provizije, ki se pomembno razlikujejo glede nato, ali se kupujejo domači vrednostni papirji na Ljubljanski borzi ali vrednostni papirji na tujih borzah. Pri nakupih in prodajah vrednostnih papirjev je treba plačati tudi borzno provizijo Ljubljanski borzi in strošek poravnave KDD. Med enkratne stroške spadajo stroški ob izplačilu dividend. Ti so odvisni od vrednosti nakupa, pri čemer je določena minimalna provizija v višini enega ali dveh evrov in najvišja v višini od 10 do 40 evrov na transakcijo. Pri izplačilu dividend je treba plačati tudi nekaj evrov nadomestila KDD. Enkratni stroški na INR lahko nastanejo tudi v primeru tako imenovanih korporacijskih dejanjih – ob prevzemih ali združitvah podjetij in ob cepitvah ali združitvah delnic.

Ob predpostavki enakih poslov z vrednostnimi papirji se v enem letu celotni stroški transakcij med ponudniki INR razlikujejo za nekaj evrov, pri čemer so za spletno trgovanje ponekod predvideni nižji stroški. x

Nakup ljudskih obveznic mogoč prek INR

Za tretjo izdajo tako imenovanih ljudskih obveznic je ministrstvo za finance povečalo obrestno mero z 2,6 na tri odstotke, kar je posledica spremenjenih razmer na dolžniških kapitalskih trgih. Vpis obveznic s spremenjeno obrestno mero je mogoč do konca tega tedna, vlagatelji, ki so že oddali naloge za vpis obveznic, imajo do izteka roka za vpis (27. marca do 12. ure) pravico umakniti oziroma spremeniti svoje naloge, sicer se bodo nalogi za vpis šteli za veljavne.

Obseg izdaje obveznic, ki bodo imele triletno ročnost, bo odvisen od interesa vlagateljev. Leta 2024, ko so bile ljudske obveznice prvič izdane, jih je bilo izdanih za 261 milijonov evrov po 3,4-odstotni obrestni meri, leto kasneje pa za okoli 250 milijonov evrov po 2,75-odstotni obrestni meri. Tako kot ob letošnji izdaji so imele tudi lani in predlani obveznice triletno ročnost.

Obveznice lahko kupijo fizične osebe s stalnim ali začasnim prebivališčem v Sloveniji, pri čemer lahko letos izdane ljudske obveznice kupijo tudi mladoletniki. Najnižji znesek vpisa znaša 1000, najvišji pa 250.000 evrov, kupiti pa jih je mogoče tudi prek individualnih naložbenih računov.

Priporočamo