V uredništvu Dnevnika smo prejeli klic bralca, ki je moral v začetku tedna pri okencu Pošte Slovenije pri plačilu položnic z gotovino v višini okoli 230 evrov predložiti osebni dokument. Uslužbenka je za vsako položnico v računalnik vnesla podatke iz osebnega dokumenta, kar je pomenilo, da je bralec za plačilo pri poštnem okencu porabil veliko časa. Na Pošto Slovenije smo naslovili vprašanja, zakaj je pri plačilu z gotovino po novem treba predložiti osebni dokument, kaj bodo storili s tolikšno zbirko podatkov in ali ne gre pri tem za še enega izmed birokratskih nesmislov, ki ovirajo poslovanje. Banke (pa tudi hranilnice) namreč že kar nekaj časa postopno uvajajo digitalizirano in avtomatizirano e-poslovanje, ki naj bi olajšalo poslovanje bank in komitentov.
Na Pošti Slovenije pravijo, da je v ponedeljek, 26. junija, začela veljati evropska uredba 2015/847, ki od ponudnikov plačilnih storitev (torej bank in hranilnic) pri določenih vplačilih zahteva evidentiranje dodatnih podatkov. Pošta Slovenije sicer prek svojih okenc izvaja plačilne storitve v imenu Nove KBM. Kot pravijo na Pošti, gre za pravila o informacijah o plačnikih in prejemnikih plačil, ki spremljajo prenose sredstev za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma.
»V skladu z uredbo je treba pri določenih vplačilih evidentirati tudi podatke o dejanskem plačniku. Ta mora predložiti veljavni osebni dokument s fotografijo (kot je denimo osebna izkaznica, potni list ali vozniško dovoljenje), določene dodatne podatke, ki niso razvidni iz osebnega dokumenta, pa mora podati ustno. Če stranka nima veljavnega osebnega dokumenta, se transakcije ne sme opraviti,« pojasnjujejo na Pošti Slovenije.
Tudi v Unicredit banki zatrjujejo, da se mora posameznik ob plačilu z gotovino na bančnem okencu identificirati z veljavnim osebnim dokumentom, in sicer že od novembra lani, saj jim to nalaga zakon o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma. Zahteve glede identifikacije pri gotovinskih plačilih pa so v NLB uvedli že ob uresničevanju evropske uredbe št. 1781 iz leta 2006, zato na plačevanje prek obrazca UPN (položnice) pri NLB to ne vpliva. »Vendar mora stranka pri plačilih plačilnega naloga UPN z gotovino predložiti tudi veljavni osebni dokument. Sicer pa stranke vedno usmerjamo na elektronsko poslovanje, ki je enostavnejše in tudi cenovno ugodnejše v primerjavi s plačili na bančnem okencu,« še pravijo v NLB.
Na finančnem ministrstvu pravijo drugače
Na finančnem ministrstvu so nam posredovali odgovor urada za preprečevanje pranja denarja. Ta pojasnjuje, da so v skladu z zakonom o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma zavezanci (torej banke in hranilnice) dolžni opraviti pregled stranke pri vsaki tako imenovani občasni transakciji pri prenosu sredstev, vendar nad 1000 evrov. »Za občasno transakcijo gre, ko stranka z zavezancem (banko ali hranilnico) nima poslovnega razmerja. Pri tem je zavezanec dolžan opraviti identifikacijo stranke z vpogledom v osebni dokument,« pojasnjujejo na uradu. Glede izvajanja nove evropske uredbe, ki je začela veljati 26. junija, pa na uradu poudarjajo, da bo »Slovenija uveljavljala izjemo, kot to določa peti odstavek 2. člena uredbe«. Na vprašanje, za kakšno izjemo torej gre, na uradu za preprečevanje pranja denarja pod vodstvom Darka Muženiča odgovarjajo, da se izjema nanaša na pogostejša oziroma ponavljajoča se plačila dobave blaga in storitev (kot je denimo plačevanje položnic pri dobaviteljih elektrike) ali ponavljajoča se plačila prek obrazcev UPN (položnic), in to v višini do 1000 evrov.
ZBS: Nova evropska uredba ne prinaša sprememb
Medtem v Združenju bank Slovenije (ZBS), ki ga (še) vodi France Arhar, pojasnjujejo, da nova evropska uredba pri identifikaciji plačila z gotovino do 1000 evrov vsebinsko ne prinaša sprememb. »Slovenske banke in hranilnice so letos dale pobudo o nadaljnjem uveljavljanju odstopanja (izjeme) od uredbe pri plačilih z gotovino do 1000 evrov. Koncept izjeme so predstavniki ZBS predstavili marca letos na sestanku s predstavniki urada za preprečevanje pranja denarja, ministrstva za finance in Banke Slovenije. Ugotovili so, da bo z uredbo o izvajanju evropske uredbe, ki je začela veljati 26. junija, omogočena nadaljnja uporaba izjeme za plačila do 1000 evrov na obrazcih UPN (torej položnicah).« V ZBS še pravijo, da nimajo informacij o poslovni praksi bank in hranilnic. Prav tako ne vedo, ali je katera od članic združenja bank z začetkom veljavnosti nove evropske uredbe spremenila poslovno politiko glede identifikacije plačnikov pri plačilih z gotovino do 1000 evrov.
Banka Slovenije: Podatke je treba hraniti pet let
V Banki Slovenije (BS), kjer so nam podobno pojasnili novo evropsko uredbo in izjeme, ki jih lahko uveljavlja Slovenija, pa pojasnjujejo, da so ponudniki plačilnih storitev informacije o plačniku in prejemniku plačila dolžni hraniti pet let, na zahtevo pa jih morajo posredovati pristojnim organom. »Če se država članica EU, torej tudi Slovenija, ne odloči za uveljavljanje izjeme, pa mora banka ali hranilnica pri plačilu z gotovino tudi do 1000 evrov preveriti točnost podatkov o plačniku z osebnim dokumentom,« pravijo v BS. Na vprašanje, ali pri tem ne gre za zelo zamudno (in nepotrebno) delo, saj se bančno poslovanje digitalizira, pa v BS odgovarjajo: »Ker se lahko zgodi, da v kazenskih preiskavah zahtevanih podatkov ali posameznikov, vpletenih v transakcijo, ni mogoče identificirati več mesecev ali celo let po prvotnem prenosu sredstev, in da se omogoči dostop do ključnih dokazov v okviru preiskav, je od bank in hranilnic primerno zahtevati, da določeno obdobje vodijo evidence informacij o plačniku in prejemniku plačila.«
