Ko je 30. junija, le dve uri pred iztekom roka za oddajo prijav na razpis za sofinanciranje raziskovalnih projektov, minister za kmetijstvo Janez Cigler Kralj razpis preklical, je to odločitev utemeljil tudi z njegovim velikim bremenom za javne finance. »Soudeležba ministrstva za kmetijstvo (MKM) je 4,5 milijona evrov. Novi razpis bo objavljen, ko bo finančno vzdržen,« je napovedal. Toda navedba Ciglerja Kralja ne drži. Omenjeni razpis je bil ob njegovi javni objavi 20. maja letos ovrednoten na 3,5 milijona evrov. Od tega bi MKM prispevalo 2,5 milijona evrov (dva milijona manj, kot je zatrdil minister), preostanek pa bi zagotovila Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije.
Skoraj desetkratno pretiravanje
Še mnogo bolj je MKM pretiravalo glede sofinanciranja zavarovalnih premij. Novo vodstvo je na družbenih omrežjih dramatično sporočilo: »Ministrstvo obravnava finančni manko na postavki za subvencije zavarovalnih premij, ocenjen na okvirno 88,5 milijona evrov.« V tem primeru gre za skoraj desetkratno pretiravanje. Država kmetom premije za zavarovanje kmetijske proizvodnje pri komercialnih zavarovalnicah sofinancira od leta 2006. V teh dvajsetih letih je šlo za ta namen iz državnega proračuna okoli 104 milijone evrov ali v povprečju 4,35 milijona evrov na leto.
V letu 2025 je MKM za sofinanciranje zavarovalnih premij namenilo dobrih devet milijonov evrov. To pomeni, da v letošnjem proračunu nikakor ne more manjkati 88,5 milijona evrov, ne glede na to, da je Golobova vlada delež sofinanciranja za zavarovanje posevkov, nasadov in plodov konec lanskega leta s šestdesetih povišala na sedemdeset odstotkov obračunane zavarovalne premije.
Kmetijska zavarovanja ponujata le še dve zavarovalnici
Ker je škode v kmetijstvu zaradi naravnih nesreč iz leta v leto več, kmetijska zavarovanja ponujata le še dve komercialni zavarovalnici. To sta Triglav in Agro. Agro Zavarovalnica je podružnica avstrijske specializirane vzajemne kmetijske zavarovalnice Die Österreichische Hagelversicherung. Na slovenskem trgu je prisotna od leta 2013. Njen direktor Bojan Bratkovič je prepričan, da se jima s kmetijskimi zavarovanji ne bo na novo priključila nobena druga zavarovalnica. »Naša zavarovalnica lahko v Sloveniji posluje samo zato, ker smo prisotni tudi v Avstriji, Češki, Slovaški, Madžarski, Romuniji in Bolgariji. Če bi delovali le v Sloveniji, bi že zdavnaj zaprli,« je bil slikovit sogovornik.
Poudaril je, da sodi Slovenija, kar zadeva škodo po toči, med najbolj izpostavljene države v Evropi. »Prijavljene škode zaradi posledic naravnih nesreč je bilo že konec junija več kot lani vse leto. Škoda zaradi spomladanske pozebe je na ravni lanske, toče pa je letos precej več, in to domala po vsej državi, medtem ko bodo posledice suše vidne šele jeseni. Letos bo naša zavarovalnica zaradi škode v kmetijstvu zagotovo izplačala vsaj okoli 4,5 milijona evrov odškodnin,« je ocenil Bratkovič.
Ena najbolj kritičnih nevarnosti je toča
Tudi v Zavarovalnici Triglav so za Dnevnik dejali, da so ujme, ki so v minulih mesecih prizadele Slovenijo, povzročile precejšnjo škodo tudi v kmetijstvu. »Točo lahko izpostavimo kot najpogostejšo in eno najbolj kritičnih nevarnosti, saj lahko v zelo kratkem času povzroči izgubo celoletnega pridelka,« so navedli v Zavarovalnici Triglav in leto 2023 izpostavili kot tisto, ki je po obsegu škod doslej močno izstopalo. »Zaradi hudih vremenskih ekstremov – predvsem toče, viharja in poplav – smo leta 2023 v kmetijstvu izplačali več kot enajst milijonov evrov škod.
Pomoč kmetovalcem, ki so jih prizadele naravne nesreče, skoraj vsako leto izplača tudi država, potem ko razglasi naravno nesrečo. Od leta 2003 je izplačala okoli 107 milijonov evrov državnih pomoči. K temu je treba prišteti še 13,3 milijona evrov, kolikor naj bi kmetje dobili zaradi škode po lanski suši in pozebi. Prav državna pomoč (za nemalokrat prenapihnjeno oceno škode) naj bi bila eden od razlogov, zakaj kmetje svoje pridelke in posevke še vedno v preskromnem deležu zavarujejo pri komercialnih zavarovalnicah, prav tako s protitočnimi mrežami in namakanjem.
Najbolj vestni so hmeljarji
»Po naših ocenah se kmetijska podjetja in posamezni kmetovalci dobro zavedajo tveganj, ki jih prinašajo naravni pojavi in vse pogostejši vremenski ekstremi. To zavedanje se praviloma poveča po večjih škodnih dogodkih, vendar se s časovno oddaljenostjo od dogodka zanimanje za zavarovanje ponovno zmanjša. Zavarovanost kmetijske proizvodnje v Sloveniji je kljub državnemu sofinanciranju zavarovalnih premij še vedno nižja, kot bi si glede na izpostavljenost vremenskim tveganjem želeli, zlasti če jo primerjamo z bolj razširjenimi premoženjskimi zavarovanji objektov in avtomobilov. Veliko kmetovalcev kljub vse pogostejšim ekstremnim vremenskim razmeram še vedno ni ustrezno zaščitenih za primer njihovih posledic,« so za Dnevnik poudarili v Zavarovalnici Triglav.
Po podatkih MKM so pri sklepanju kmetijskih zavarovanj še najbolj vestni hmeljarji. V letu 2024 so imeli zavarovanja sklenjena za 87 odstotkov vseh hmeljišč, rekordno pa je bilo leto 2018, ko so jih imeli zavarovanih kar 94 odstotkov. Sadjarji (v glavnem vsi pridelovalci jabolk, ki živijo od tega) so imeli v letu 2024 zavarovano petino vseh intenzivnih sadovnjakov, v rekordnem letu 2020 pa skoraj tretjino. Po drugi strani je zelo skromen delež zavarovanih vinogradov. Njihovi lastniki so leta 2023 s komercialnima zavarovalnicama sklenili zavarovanje le za dvanajst odstotkov površin, leto kasneje pa za enaindvajset. Bratkovič meni, da je to nemara tudi posledica po njegovem prenizke zavarovalne vsote, do katere država subvencionira zavarovalno premijo. Pri grozdju je ta meja določena pri 5700 evrih na hektar, kar je pod dejansko vrednostjo pridelka, še zlasti pri tistih, ki sami proizvajajo tudi vino ali penino.
Tudi škod po suši je vedno več
Tudi na ta problem je Agro Zavarovalnica nedavno z dopisom opozorila pristojne institucije v državi, tudi MKM. Izpostavili so kulture, pri katerih so zavarovalne vsote po njihovem prenizke. Pri grozdju je Bratkovič predlagal njihovo povišanje s 5700 na 10.000 evrov na hektar, pri jabolkih s 16.000 na 20.000, pri hmelju z 10.000 na 12.000, pri oljnih bučah z 2100 na 2600 evrov na hektar …
Tako Zavarovalnica Triglav kot Agro Zavarovalnica zavarujeta tudi škodo zaradi suše, toda država zavarovalnih premij za to vrsto naravne nesreče ne sofinancira. »Pri Agru je za tveganje suše letos zavarovanih 13.634 hektarjev površin s poljščinami. Škod po suši je vedno več in pričakovati je, da se bo ta trend nadaljeval tudi v prihodnosti,« je odločevalce v omenjenem dopisu opomnil Bojan Bratkovič, da bi jih spodbudil k razpravi, kako urediti kmetijska zavarovanja prihodnje leto.
Poučujejo o agrarni ekonomiki, proizvodnje pa ne zavarujejo
»Zavarovalne premije bodo za zavarovance s slabim škodnim rezultatom, ki jih bo iz leta v leto več, po riziku suše postale predrage. Uvedba subvencioniranja zavarovalne premije bi pomenila pri poljedelskih kulturah, ki jih je že zdaj mogoče zavarovati za riziko suše, pocenitev premije za zavarovanca. Hkrati bi uvedba subvencioniranja zavarovalne premije za riziko suše omogočila možnost uvedbe zavarovanja za druge kulture, kot so travinje, sadje, grozdje …« je prepričan Bratkovič.
Dejal je tudi, da velikim podjetjem in organizacijam v državni lasti, kot so kmetijske šole, inštituti in kmetijski zavodi, ki niso upravičeni do subvencije zavarovalne premije, težko omogočajo zavarovanje, saj intenzivnejši škodni dogodki povsem porušijo njihov škodni rezultat. »Tukaj nastane tudi paradoks, da organizacije, ki poučujejo o agrarni ekonomiki in imajo lastne obdelovalne površine, teh nimajo zavarovanih ali pa jih, ker varčujejo pri premiji, zavarujejo za prenizke zavarovalne vsote,« je sklenil direktor Agro Zavarovalnice.