Zgodba podjetja Klančar žerjavi zveni kot pregovorni ameriški sen: Andrej Klančar je pri komaj 22 letih, konec leta 2008, sredi finančne krize od očeta prevzel družinsko obrt. Njegov oče je bil takrat edini zaposleni v podjetju za preprodajo mobilnih žerjavov – imel jih je 14. Prvi monter, ki se je pridružil podjetju, je bil prijatelj Andreja Klančarja, s katerim sta skupaj prodajala zavarovanja. Današnji direktor in ustanovitelj podjetja Klančar žerjavi ga je prepričal, da je v žerjavih velik potencial, in mu predlagal, da gresta skupaj v posel.
Andrej Klančar je takrat opazil pomemben trend: namesto nakupa so stranke vse bolj povpraševale po najemu žerjavov. Zaradi krize v gradbeništvu so bili žerjavi poceni, Klančar pa je vse dobičke vlagal v njihov nakup.
Stava je bila preprosta in drzna. »Žerjave se bo vedno potrebovalo,« pravi Klančar, ki je bil prepričan, da se bo trend v gradbeništvu prej ali slej obrnil. Želel je biti pripravljen na ta trenutek in ga izkoristiti.
Ko žerjavi postanejo spektakel
Po prvi zaposlitvi je sledila še zaposlitev tajnice, saj se je Andrej Klančar, kot pravi, želel razbremeniti pisarniškega dela. Danes na to gleda kot na enega največjih poslovnih preskokov v zgodovini podjetja. »Ko je šlo v stečaj gradbeno podjetje Primorje, se je sprostila dobra delovna sila. Pridobili smo vrhunskega monterja žerjavov,« pravi sogovornik. Podjetje je po njegovih besedah zelo zgodaj začelo vpeljevati digitalizacijo procesov ter vlagati v blagovno znamko in marketing. »Bili smo eno prvih slovenskih podjetij iz sektorja gradbeništva na facebooku,« pravi direktor, ki se spominja, da je vlaganje v blagovno znamko v tem sektorju takrat pri nas veljalo najmanj za nenavadno.
Poleg tehničnega vzdrževanja torej skrbijo tudi za vizualno podobo: vsi žerjavi nosijo oznako podjetja, stroji so redno prebarvani, celoten vozni park in uniforme zaposlenih sledijo enotni celostni grafični podobi. Med njihovimi odmevnimi akcijami je denimo projekt z ekipo Dunking Devills, ko se izvedli skok z žerjava na trampolin – dogodek, ki so ga pokrivale tudi tuje televizije. Tovrstni marketing po besedah Andreja Klančarja prinaša dvojno korist: prepoznavnost tako pri strankah kot pri iskalcih zaposlitve. Večina njihovih novih sodelavcev tako pove, da so jih na družabnih omrežjih spremljali, še preden so se jim pridružili kot zaposleni. Danes je podjetje tudi eden večjih sponzorjev relija Vipavska dolina. »Vsi, ki kaj 'šraufajo', spremljajo ta dogodek,« pravi Andrej Klančar in doda, da so to njihovi potencialni bodoči sodelavci.
Povečali delež prodaje na tujih trgih
Danes podjetje razpolaga s 140 žerjavi ter drugimi dvigali za ljudi in material na gradbiščih. Sodelovali so in še sodelujejo pri nekaterih najodmevnejših slovenskih gradbenih projektih zadnjih let: skakalnici v Planici, viaduktu pri Novem Vinodolskem, drugem tiru, tretji razvojni osi, Emoniki … »Vsak dan je na terenu okoli sto naših žerjavov,« pravi Andrej Klančar.
Delež prodaje na tujih trgih so od leta 2021 do danes povečali s 40 odstotkov na 57 odstotkov. Andrej Klančar pri tem posebej izpostavi Hrvaško, kjer so dosegli rast za 33 odstotkov. Gradbeništvo vidi kot panogo, ki se razvija najpočasneje od vseh, je tradicionalna in konservativna, pravi. Vendar pa v današnjem svetu hitrih sprememb po njegovih besedah nikoli ne veš, kdaj bo v panogo prišel nekdo, »ki bo obrnil poslovni model na glavo«. »Če bi prišel nekdo z 'google' mentaliteto, nas poje vse,« je prepričan.
Gradbeni sektor se je kljub temu v zadnjih desetih do petnajstih letih pomembno razvil. Postal je bolj fleksibilen, digitaliziran, odnosi med partnerji pa temeljijo na več zaupanja kot nekoč, meni sogovornik. V podjetju Klančar žerjavi so po njegovih besedah med redkimi v panogi, ki pred izvedbo opravijo ogled gradbišča s pripravljenim kontrolnim seznamom. Strankam na tak način, kot pravi Andrej Klančar, omogočijo transparentne informacije, hkrati dobijo natančen vpogled v resnične potrebe, naredijo fotografije za primerjavo pred izvedbo in po izvedbi, gradbišča so bolje pripravljena, storitev pa deluje bolj profesionalno.
Zgled je tudi Dewesoft
Lani je podjetje doseglo rekordnih 9,8 milijona evrov prihodkov, kar je za 36 odstotkov več kot leta 2024 in skoraj trikrat toliko kot leta 2020. Po prihodkih se po podatkih Dun & Bradstreeta uvrščajo na prvo mesto v svoji dejavnosti.
Leta 2022 so na steno pisarne zapisali poslanstvo, vrednote in vizijo podjetja do leta 2027: tujina naj predstavlja tretjino ali več prometa, flota naj preseže 300 žerjavov, ekipa naj zraste na 80 do 115 zaposlenih. Dolgoročno razmišljajo tudi o franšizni širitvi po Evropi.
A medtem ko večina danes stavi na umetno inteligenco in stroje, Andrej Klančar pravi, da priložnosti sami vidijo v ljudeh. »Umetnost ni kupiti stroj, ampak najti človeka, ki bo z njim znal delati. Vsi stavijo na stroje in AI, mi stavimo na ljudi,« meni sogovornik, ki pravi tudi, da mu je blizu model »socialnega kapitalizma«. Podjetje želijo zato v prihodnje razvijati v smeri solastništva zaposlenih, pri čemer kot zgled izpostavljajo podjetje Dewesoft. »80 odstotkov ljudi je v službi pasivnih, naredijo ravno dovolj, da jih ne odpustijo. Če pa ekipi ponudiš širšo, smiselno zgodbo, se lahko zgodijo čudeži,« je prepričan.
Kot operativni vodja ekipa danes v podjetju Klančar žerjavi deluje David Rošić, medtem ko Andrej Klančar še vedno postavlja določene cilje, denimo glede zadolženosti in EBITDA. Oba pravita, da veliko gradita na medsebojnem odnosu, transparentnost in dobri odnosi pa so tudi sicer med ključnimi vodili podjetja. Na dva meseca na primer izdajajo interni časopis Žerjavko, ki ekipo obvešča o dogajanju v podjetju, vključuje pa tudi napovedi rojstnih dni, plan dela in poslovne napovedi.
Fluktuacija zaposlenih v podjetju je nizka, pri zaposlovanju pa so bolj kot formalna izobrazba in izkušnje pomembne vrednote, pravi Andrej Klančar. Leta 2021 je tako denimo del ekipe namenoma sestavil iz prijateljev, znancev in sokrajanov, saj je prepričan, da so ljudje iz istega okolja lahko bolj povezani in pripadni podjetju.