V nekaj dneh bo znano, ali bo stečajni upravitelj Primorja Rudolf Hramec proti nekdanjim menedžerjem tega propadlega ajdovskega gradbinca z Dušanom Črnigojem na čelu sprožil odškodninske tožbe in kazenske ovadbe.
Te bodo temeljile na ugotovitvah skrbnega pregleda poslovanja Primorja. »Pregledane so bile vse storitve, projekti z izgubo, nakupi poslovnih deležev doma in v tujini ter druga potencialno sporna dejanja,« je dejal Hramec. Izsledkov revizije zaradi občutljivosti ne razkriva, so se pa z njimi že seznanile banke upnice in drugi člani upniškega odbora. Uspelo nam je izvedeti, da so bili škodljivi predvsem nekateri prevzemi družb, ki so jih v Primorju izvedli brez predhodnih skrbnih pregledov in po izredno visokih cenah. Danes so te naložbe vredne manj, če ne celo nič. Zato podpisnikom domnevno spornih pogodb grozijo sankcije.
Ko je Primorje tonilo, spravili premoženje na varno
Tožbe proti bivšim vodilnim v Primorju bodo vlagali le v primeru, če bi lahko s tem povečali stečajno maso. To pomeni, da ne bodo tožili vsepovprek in plačevali visoke sodne takse, ampak bi lahko od njih zahtevali največ nekaj milijonov evrov odškodnine. Kljub temu bodo naleteli na oviro. Črnigoj in nekateri drugi menedžerji so namreč že pred leti poskrbeli za svoje nepremičnine. Tako je na primer alfa in omega Primorja na svoj polovični delež hiše v Ajdovščini vpisal 750.000 evrov zemljiškega dolga, kar je storil v trenutku, ko je Primorje že bilo v hudih finančnih težavah. Ko so zemljiški dolg ukinili, je Črnigoj lastništvo lani prepisal na hčer. Obenem si je z vpisom užitka zagotovil dosmrtno uporabo družinske nepremičnine.
Spomnimo, da se je Črnigoj že moral zagovarjati na sodišču zaradi domnevno spornega nakupa delnic Stavbenika izpred več kot 14 let. Konec decembra 2013 je bil spoznan za krivega zlorabe položaja in povzročitve velike gospodarske škode ter obsojen na triletno zaporno kazen, vendar mu jo je višje sodišče razveljavilo. Do tega je prišlo lani poleti, ko so Črnigoja tudi predčasno izpustili iz koprskih zaporov. Tam bi moral sicer odsedeti skupno 14-mesečno kazen zaradi nedovoljenega dajanja daril v zadevi Čista lopata.
Razdelili 20 milijonov evrov, ostalo nekajkrat toliko
Hramec je pravne ukrepe proti nekdanjemu vodstvu Primorja zaupal odvetniški pisarni Marka Zamana, ki bo usmerjala vlaganje ovadb in tožb, sam pa je trenutno osredotočen na pregledovanje več sto prijavljenih terjatev, unovčevanje ogromnega premoženja in poplačilo upnikov.
Do zdaj mu je uspelo prodati kamnolom Laže. Zanj bo družba CPG, ki je del stečajne mase Primorja, plačala 5,6 milijona evrov. Veliko so iztržili tudi za stroje, opremo in zaloge, od premičnin pa so obdržali le tiste, vezane na proizvodne obrate Primorja. V kratkem bo novega lastnika dobila lesarska družba Snežnik, ki je leta 2013 ustvarila več kot devet milijonov evrov prihodkov in okoli 200.000 evrov dobička. Upravitelj je uspešno unovčil tudi številna stanovanja, parcele in poslovne prostore Primorja. Tako je objavil že med 45 in 50 načrtov poplačila, upnikom pa so razdelili že blizu 20 milijonov evrov oziroma za ta namen oblikovali rezervacije. Denar so sicer razdeljevali izključno prednostnim, ločitvenim in izločitvenim upnikom. Hramec pa upa, da bo ostalo tudi kaj za navadne upnike. V stečaju je bilo sicer priznanih za 393 milijonov evrov terjatev.
Premoženja v stečajni masi Primorja, ki ga bo treba unovčiti, je medtem za več kot 100 milijonov evrov. Med drugim je naprodaj upravna stavba, ki so jo zgradili za dobrih pet milijonov evrov, proizvodni obrat ABK in obrati Mehanizacija, Polica, Hrušica in CMI v Izoli. Slednji se nahaja na dobri lokaciji, tako da je zanj veliko zanimanja. Kmalu bo razpis za nakup stanovanj Majske Poljane v Ajdovščini in apartmajev Oltra v Ankaranu. Napovedana je druga dražba za delnice CPG. Tudi zanje je veliko zanimanja, tako domačih kot tujih vlagateljev, pojasnjuje Hramec. »CPG ima visoko rast poslovanja in dosega dobre poslovne rezultate,« je še dejal stečajni upravitelj Primorja.
Stečaj končan šele leta 2017
Stečajno maso bo pomembno razbremenilo tudi zmanjšanje bančnih garancij, na primer za dobro izvedbo del pri nedokončanih gradbenih projektih. Teh je bilo ob začetku stečaja Primorja za več kot 118 milijonov evrov, v dobrih dveh letih in pol pa so se zmanjšale za kar 80 milijonov evrov. Od tega jih je bilo unovčenih za »le« 23,77 milijona evrov. Hramec temu posveča veliko pozornosti, tako da v sodelovanju z Darsom, bankami in drugimi partnerji skuša končati projekte, pogojne zahtevke pa preoblikovati v garancije za odpravo napak, ki so kar polovico nižje od tistih za dobro izvedbo del. V tem mesecu je tako načrtovan tehnični prevzem in zagon vodarne Makiš II v Beogradu. »Gre za zelo pomemben projekt, ne samo za Primorje, ampak tudi za Beograd, saj bo srbskemu mestu zagotavljal tretjino potrebe po vodi,« je dejal Hramec.
Zaradi dolgotrajnega unovčevanja stečajne mase in sodnih postopkov se bo stečaj Primorja, podobno kot številni drugi, pričakovano podaljšal. Če je bilo prvotno mišljeno, da bi ga Hramec končal konec letošnjega leta, se bo načrt zamaknil za dve leti. Do odprodaje zadnjega premoženja naj bi prišlo prihodnje leto, stečaj pa bi se končal leta 2017.
