Mariborčanka Vesna Rožanc je ta mesec prejela sodno pošto. Vsebina ji je prinesla globoko zadoščenje: 16. junija je namreč izbojevala pravnomočno obsodbo nekdanjega prvega moža Nove KBM Aleša Hauca. Zaradi treh kaznivih dejanj žaljive obdolžitve mu je murskosoboško sodišče prisodilo šest mesecev zapora pogojno, z enoletno preizkusno dobo.
Oškodovanka je nekdanja pooblaščenka za preprečevanje pranja denarja v NKBM. Kaj se ji je dogajalo na tem delovnem mestu, smo junija 2017 razkrivali v Dnevniku, ko smo poročali, da je imela banka neustrezen nadzor nad pranjem denarja in financiranjem terorizma, zaradi česar je Banka Slovenije (BS) z odredbo zahtevala odpravo kršitev.
Da sistem ne ustreza zakonskim določilom in zato obstajajo velika operativna tveganja v nadzoru nad pranjem denarja, so inšpektorji BS prvič ugotovili leta 2014, ko je upravi predsedoval Aleš Hauc. Vodstveni položaj je zasedel aprila 2013, dva meseca po ustoličenju druge vlade Janeza Janše. Inšpektorji BS so ga vztrajno opozarjali na visoke dvige gotovine z računov v poslovalnicah NKBM v Novi Gorici, ki so jih opravljali sumljivi italijanski državljani.
Opozarjala na sporne gotovinske dvige v Novi Gorici
Haučeva uprava opozoril inšpektorjev ni jemala dovolj resno, čeprav jo je na nujnost ukrepanja izrecno opozarjala že Rožančeva. Pooblaščenko je vodstvo banke odpustilo, uprava banke pa je ob revizijskem pregledu leta 2014 inšpektorjem Banke Slovenije zatajila njeno zadnje poročilo, v katerem je podrobno opisala vse pomanjkljivosti notranjega sistema za preprečevanje pranja denarja in predlagala, kako jih odpraviti. Kritično poročilo za obdobje od septembra 2013 do aprila 2014 je Banka Slovenije pridobila šele tik pred koncem pregleda, potem ko ga je izrecno zahtevala prek centra notranje revizije.
Banka Slovenije je od NKBM zahtevala pojasnilo, kdo je odgovoren za prepozne in neustrezne odzive na opozorila Rožančeve, pa tudi odgovor, zakaj njenega poročila niso takoj izročili inšpektorjem. Sprva so jim namreč predali nov, zavajajoč dokument, v katerem so bile izpuščene ključne ugotovitve in tveganja na tem področju.
Haučev človek za umazane posle
Izkazalo se je, da je umazano delo uprave opravil Primož Britovšek, nekdanji uslužbenec Sove, ki je v NKBM zasedel položaj vodje sektorja za korporativno varnost. Rožančevo je prijavil bančni interni preiskovani komisiji, zaradi česar je ostala brez službe. Njene ugotovitve je skril pred Banko Slovenije in naročil novo, prirejeno poročilo. Inšpektorjem je kasneje odkrito priznal, da je to storil zato, ker je bilo originalno poročilo preveč obremenjujoče za banko.
Rožančeva je dvakrat tožila svojo nekdanjo delodajalko. In dvakrat zmagala, banka ji je morala plačati 30 tisočakov odškodnine. Zatem je dogajanje podrobneje opisala več medijem. Hauc se je na njene navedbe odzival s prikazi nasprotnih dejstev. Zanikal je njene navedbe in ji med drugim očital, da ni opravljala svojih nalog ter ni naredila ničesar, da bi sistem preprečevanja pranja denarja postal boljši in transparentnejši. Namesto tega naj bi bila »bolj vztrajna pri zahtevah po še višji plači«.
Podvomil je tudi o obstoju poročila, ki so ga v banki skrili pred inšpektorji Banke Slovenije. »Zato sem tudi povedal pred preiskovalno komisijo v državnem zboru, da je informacija o domnevnem pranju denarja v novogoriški podružnici banke zame novost,« je zapisal. Rožančevi je še očital, da je zaobšla pravilnike banke in da sta bila njen problem in odgovornost, da uprava poročila ni (pravočasno) uvrstila v obravnavo.
Interna dokumentacija Hauca postavila na laž
Rožančeva se je konec leta 2017 odločno odzvala na Haučeve navedbe. Vložila je zasebno kazensko tožbo, v kateri je bivšemu bančniku očitala več kaznivih dejanj žaljive obdolžitve. Sodišču je predložila obsežno dokumentacijo, med drugim interni zapisnik Banke Slovenije, s katerim je obdolženega gladko postavila na laž. Iz njega je namreč nesporno izhajalo, da je imel Hauc ključno vlogo pri prikrivanju njenega poročila. In da bi Banka Slovenije zoper Hauca sprožila postopek za odvzem licence, če ne bi poprej odstopil s položaja. Upravo banke je zapustil februarja 2015.
Prvostopenjsko sodišče je pritrdilo Rožančevi, Hauc je bil prvič obsojen februarja lani, in sicer na pet mesecev zapora pogojno. Pritožila sta se pooblaščenka zasebne tožilke in obdolženčev zagovornik. Senat mariborskega višjega sodišča, ki mu je predsedovala Simona Skorpik, je sodbo razveljavil zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka.
Murskosoboški okrožni sodnik Stanislav Jug je moral ponoviti prvostopenjski proces. Avgusta lani je znova obsodil 55-letnega Hauca, ki danes dela kot samostojni podjetnik. Izrekel mu je enotno kazen šest mesecev zapora, ki ne bo izrečena, če obtoženi v preizkusni dobi enega leta ne bo storil novega kaznivega dejanja. Hauc se je sprijaznil z obsodbo. »Na vrhovno sodišče ne bom vložil zahteve za varstvo zakonitosti,« nam je dejal v kratkem telefonskem pogovoru. Sodbe vsebinsko ni hotel komentirati.
