»Nedavno poročilo Urada za makroekonomske analize in razvoj (Umar) o kakovosti življenja v Sloveniji potrjuje visoko kakovost življenja, ki jo verjetno vsi želimo ohraniti. Obenem poročilo nakazuje in opozarja na to, da taka prihodnost ni samoumevna. Na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) tako kot Umar že dolgo časa opozarjamo na dva ključna izziva: na prenizko produktivnost oziroma dodano vrednost in pa na velike demografske pritiske staranja prebivalstva ter pomanjkanje delovne sile. To povzroča velike pritiske tako na pokojninsko in zdravstveno blagajno kot na socialno varnost,« je pojasnil predsednik GZS Tibor Šimonka na tiskovni konferenci, ki so jo v hramu slovenskega gospodarstva organizirali na temo o prihodnjem razvoju Slovenije in poslovnem okolju.
Po njegovih besedah v zadnjih letih gospodarska rast in izvoz upadata, vse manj je tujih neposrednih naložb, podjetja vse manj investirajo v nove tehnologije in opremo, mednarodne institucije pa znižujejo napovedi za letošnjo gospodarsko rast. »Če želimo imeti kakovostna delovna mesta, priložnosti za mlade, kakovostne in dostopne javne storitve, ustrezno skrb za starejše in ranljive skupine prebivalstva ter enakomernejši razvoj regij, potem potrebujemo močno, inovativno in konkurenčno gospodarstvo, ki bo ustvarjalo visoko dodano vrednost,« je dejal Šimonka. Zato je po njegovem mnenju ključno vprašanje, ali bomo znali ustvariti takšno poslovno okolje, ki bo podjetjem omogočilo prehod iz proizvajalcev nekih delov, podsistemov, v ustvarjalce končnih izdelkov, po katerih povprašujejo na globalnem trgu, in privabljati nove tuje investicije.
Ključne razvojne panoge
V sodelovanju z gospodarstveniki, podjetniki in strokovnjaki so na GZS lani pripravili program Made in Slovenia 2035, ki vključuje razvojne predloge za Slovenijo. Kot je pojasnil redni profesor na ljubljanski ekonomski fakulteti Jože P. Damijan, ki je sodeloval pri pripravi razvojnega programa, je v njem predstavljeno ključno dejstvo, da mora Slovenija najti nov razvojni impulz, ki mora temeljiti predvsem na povečanju produktivnosti.
»Brez rasti produktivnosti ni rasti blaginje. Če želimo povečati rast produktivnosti, moramo povečati tudi rast investicij. Država mora prevzeti odločilno vlogo branika industrijske politike, tako da opredeli ključne strateške razvojne panoge,« je dejal Damijan.
V programu Made in Slovenija 2035 so razvojne panoge opredeljene na podlagi njihove rasti. Segajo od farmacije, biotehnologije, trajnostne mobilnosti, se pravi avtomobilske industrije, elektroindustrije, industrije materialov, agroživilstva do logistike in informacijsko-komunikacijske tehnologije. »To so panoge, ki trenutno ustvarjajo zelo visoko dodano vrednost v Sloveniji in imajo potencial, da to visoko dodano vrednost še hitreje povečujejo,« je pojasnil Damijan.
Brez investicij, je nadaljeval Damijan, gospodarstva ne bo mogoče transformirati. Znotraj osmih strateških področij so podjetja letno pripravljena investirati okoli 1,9 milijarde evrov, kar do leta 2035 skupno predstavlja dobrih 19 milijard evrov.
»S tem lahko, tudi z upoštevanjem multiplikatorja, spodbudimo rast slovenskega gospodarstva nominalno za okrog polovico. To pomeni, da lahko gospodarsko rast, za katero so trenutne napovedi zelo nizke, spodbudimo za dve odstotni točki,« je povedal Damijan, ki je prepričan, da bi moral biti program, ki so ga lani pripravili na GZS, del širše razvojne paradigme Slovenije. »Ključno je, da imamo razvojno strategijo, v kateri sodelujejo vsi deležniki,« je dodal Damijan.
Po pojasnilih direktorice podjetja Medex Aleše Mižigoj podjetja za uspešen razvoj potrebujejo dobro okolje. »Ne želimo si nenehnih sprememb, presenečenj za vogalom, temveč predvidljivost, v prvi vrsti davčno. Zaradi davčne zakonodaje je strokovne kadre, ki so ključni, težko pritegniti ali celo obdržati.«
Zniževanje administrativnih ovir
Kot je povedal glavni izvršni direktor in predsednik Sandoza Slovenija Gregor Makuc, bodo v obdobju od leta 2023 od 2028 v Sloveniji investirali milijardo evrov. »Tolikšna vlaganja niso plod naključij, ampak premišljene odločitve našega lastnika, švicarskega Sandoza. Prednosti so bile zelo očitne in jasne.« Na prvem mestu je bila tradicija. Lek je podjetje, ki letos praznuje 80 let obstoja. Drugo konkurenčno prednost predstavljajo izredno kakovostni kadri, tretjo, da ima Lek že od nekdaj izredno močne razvojne in proizvodne kapacitete.
Tako kot Mižigojeva je tudi Makuc izpostavil pomembnost predvidljivosti poslovnega in davčnega okolja. »Ko vložiš v neko okolje več kot milijardo evrov, gradiš tovarne, ki bodo proizvajale in razvijale izdelke prihodnjih 15, 20 let, sta predvidljivost in stabilnost okolja zelo pomembni. Zato je nujno pogledati sistem obdavčitev tako na nivoju podjetij kot posameznikov, razbremenitev dohodninskih lestvic in podobno,« je dejal Makuc, ki je prepričan, da bi morale spremembe potekati predvidljivo in predvsem v sodelovanju z gospodarstvom.
Po besedah Makuca je zelo pomembno pospeševanje naložb, za kar je treba pospešiti upravne in administrativne postopke ter zmanjšati administrativna bremena.
Kot zelo pomembno ocenjujejo tudi povezovanje raziskovalne sfere z gospodarstvom. »V Leku smo zelo ponosni, da imamo sklenjene strateške sporazume o sodelovanju z vsemi tremi javnimi univerzami in tudi z vsemi tremi ključnimi raziskovalnimi inštituti: Institutom Jožef Stefan, Nacionalnim inštitutom za biologijo in Kemijskim inštitutom, ki so med vodilnimi raziskovalnimi inštituti v svetu. To je enormna prednost, na katero v Sloveniji mnogokrat pozabljamo. Kolege iz gospodarstva vedno spodbujam, naj gredo do njih in se z njimi operativno povežejo ter skupaj gradijo in izvajajo projekte,« je povedal Makuc.