Večina Disneyjevih videokaset, ki jih hranite doma, žal ni vredna več kot nekaj evrov. Pri podjetju Disney so v osemdesetih in devetdesetih letih proizvedli na milijone primerkov svojih največjih uspešnic, kot sta Levji kralj in Aladin. Trg so dobesedno preplavili z njimi, zato te kasete danes ne predstavljajo nikakršne redkosti in jih prodajalci običajno ponujajo za manj kot deset evrov. Njihova sentimentalna vrednost tako skoraj vedno presega tržno.
Mit o izdaji »črni diamant«
Pri spletnih kupcih največja zmeda vlada okoli izdaj »črni diamant«, ki so izhajale med letoma 1984 in 1994. Zbiratelji jih prepoznajo po majhnem črnem diamantu z napisom »The Classics« na hrbtišču ovitka. Kljub pogostim trditvam, da gre za zbirateljsko redkost, ta logotip zgolj označuje prvo serijo klasik na kasetah in sam po sebi ne prinaša visoke vrednosti. Med njimi najdemo znane filme, kot so Robin Hood, Pepelka in Bambi. Ker so tudi te kasete izdale tovarniške linije v ogromnih količinah, se jih večina danes prodaja za zneske med pet in dvajset evri.
Kaj v resnici določa ceno?
Prava vrednost temelji na treh ključnih dejavnikih: redkosti, ohranjenosti in dejanskem povpraševanju zbirateljev. Zbiratelji najvišje cene ponujajo za kasete, ki so originalno zapakirane v tovarniški foliji, saj to potrjuje, da jih nihče ni nikoli predvajal. Posebej iskani ostajajo zgodnji filmi iz obdobja pred letom 1986, ko so bili videorekorderji še dragi in je bilo na trgu posledično manj kaset. Mednje sodijo naslovi, kot sta Tron ali The Black Hole.
Redke izjeme in preverjanje vrednosti
Med bolj zanimive kose spada prva izdaja Male morske deklice s kasneje umaknjeno naslovnico zaradi domnevno sporne podobe, ki pa kljub svoji zgodbi le redko preseže vrednost nekaj sto evrov. Kot ugotavljajo pri reviji WDW Magazine, se je najbolje izogniti zgolj postavljenim cenam na oglasnikih. Tisoč evrov vredni primerki so izjemno redki in običajno tvorijo del specializiranih dražb ali pa predstavljajo profesionalno ocenjene in zapečatene izdaje.
Za večino lastnikov te kasete pomenijo predvsem nostalgične spomine na filmske večere, ko ste morali film pred ogledom najprej previti na začetek. Če jih hranite zaradi lepih spominov, ravnate prav. Če pa v njih vidite svoj prihodnji pokojninski sklad, bo morda vseeno bolje obdržati redno službo.