Pretekli teden so ameriške obvezniške trge pretresle ponovne skrbi o inflaciji. V torek je namreč ameriška agencija za statistiko trga dela (BLS) objavila, da je aprilska letna stopnja inflacije (CPI) znašala 3,8 odstotka, kar je najvišja vrednost od maja 2023 in 0,1 odstotne točke nad pričakovanji analitikov. Mesečna rast cen je znašala 0,6 odstotka, jedrni CPI, ki ne vključuje cen hrane in energije, pa je z 0,4 odstotka na mesečni in 2,8 odstotka na letni ravni prav tako presegel pričakovanja. Ključni krivec ostaja vojna z Iranom.
Energetske cene so se namreč aprila dvignile za 3,8 odstotka, potem ko so že v marcu skočile za 10,9 odstotka v primerjavi z mesecem prej. Dan pozneje je BLS objavil še podatke o cenah pri proizvajalcih (PPI): te so aprila na mesečni ravni zrasle za 1,4 odstotka, na letni ravni pa za 6,0 odstotka. V četrtek so bili objavljeni tudi podatki o maloprodaji, ki so aprila zabeležili mesečno rast za 0,5 odstotka, skladno s pričakovanji, a upočasnjeno glede na marčevski 1,6-odstotni skok.
Vroče inflacijsko poročilo je pretreslo trg ameriških državnih obveznic. Donosnost do dospetja 10-letnih ameriških zakladnih obveznic je v minulem tednu zrasla za 12 bazičnih točk na 4,59 odstotka, medtem ko je bila februarja še pod 4 odstotki. Donosnost 30-letnih obveznic je dosegla 5,12 odstotka, kar je najvišje od leta 2007. Trge je zaskrbela tudi izjava predsednika Fedove čikaške podružnice, ki je dejal, da imajo ZDA problem z inflacijo, in ne samo zaradi višjih cene nafte in uvedenih carin.
Odziv na inflacijo je po navadi restriktivna monetarna politika. Skladno s tem so tudi trgi začeli dvomiti o nižanju obrestnih mer ameriške centralne banke. Ob koncu tedna je bila verjetnost, da bo Fed do konca leta 2026 nižal obrestne mere, manj kot 1-odstotna, čeprav je bila pred mesecem dni ta verjetnost še pri skoraj 40 odstotkih. Po novem se je možnost dviga za 25 bazičnih točk povišala na približno 40 odstotkov ter dobrih 10 odstotkov verjetnosti, da bo banka dvignila mero za kar 50 bazičnih točk. Še vedno je najverjetneje, da bo do konca leta obrestna mera ostala nespremenjena, temu scenariju trgi pripisujejo skoraj 50-odstotno verjetnost.
Za še eno odprto vprašanje o prihodnosti monetarne politike ZDA pa se je prejšnji teden uradno zgodila zamenjava na čelu ameriške centralne banke. Senat je z glasovanjem 54 proti 45 potrdil Kevina Warsha za novega predsednika Feda, kar je bilo sicer najbolj deljeno glasovanje za predsednika Feda v zgodovini. Powell, ki je vodil centralno banko od leta 2018 ter skozi pandemijo covida-19, zgodovinski inflacijski val in hude politične pritiske Trumpove administracije, je formalno zapustil položaj predsednika 15. maja. Warsh, ki je med finančno krizo 2008–2011 že sedel v Fedovem svetu, bo prvič predsedoval seji odbora za denarno politiko 16. in 17. junija.
Evropski indeks STOXX Europe 600 pa je teden zaključil v rdečem. Francoska stopnja brezposelnosti se je v prvem četrtletju povzpela na 8,1 odstotka, kar je najvišja raven od začetka leta 2021, industrijska proizvodnja v evroobmočju je marca zrasla za skromnih 0,2 odstotka, nekoliko pod pričakovanji analitikov.
V Združenem kraljestvu je predsednik vlade Keir Starmer po slabem rezultatu laburistov na lokalnih volitvah ostal pod hudim pritiskom lastne stranke. Funt je v tednu oslabel, donosnosti britanskih državnih obveznic pa so se dvignile, saj vlagatelji negotovosti glede prihodnosti britanske fiskalne politike niso sprejeli mirno.