Delodajalci se prilagajajo z višjimi postavkami. Povprečna urna postavka na e-Študentskem Servisu, kjer so naredili raziskavo, je aprila dosegla 10,20 € bruto, kar je nominalno 7,5 % več kot v istem obdobju lani in 12 % nad letos zakonsko določeno minimalno urno postavko. Dela z minimalno urno postavko predstavljajo manjši del ponudbe in se praviloma težje oddajo. Dela z minimalno urno postavko predstavljajo manjši del ponudbe in se praviloma težje oddajo. Teh je po zadnjem dvigu minimalne urne postavke 21 %. Najbolje plačana dela presegajo 15 € bruto na uro, pogosto pa zahtevajo kombinacijo komunikacijskih, digitalnih ali strokovnih znanj.
Vodja posredovanja del na e-Študentskem Servisu, Carmen Zajc, dodaja: »Študentsko delo je danes bistveno drugačno, kot je bilo nekoč. Plačujejo se prispevki ter šteje pokojninska doba, uzakonjena je minimalna urna postavka in urejeni so statusi (direkten dostop do evidenc eVŠ in CEUVIZ ter omejenost statusa na enkratno ponavljanje ali prepis ter nič več statusa za pavzerje). Zaradi tega je študentsko delo danes po naravi res občasno in začasno, kot mora biti.«
Od študentskega dela se plačajo prispevki in dajatve za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zdravstveno zavarovanje in poškodbe pri delu, dolgotrajno oskrbo, za štipendije, izgradnjo študentskih domov in kapacitet univerz itd. Po strošku za delodajalca je primerljivo redni zaposlitvi (za 100 € neto zaslužka je celoten strošek delodajalca 163 €), zato je njegova glavna prednost njegova fleksibilnost, ki je ključna tako za delodajalce kot predvsem za mlade (da lahko opravljajo delo takrat, ko nimajo šolskih in študijskih obveznosti).
Mladi v povprečju delajo 2,5 meseca na leto in s tem pridobijo 2,5 meseca pokojninske dobe. Carmen Zajc doda: »Povprečen zaslužek je 264 € na mesec oz. okrog 3.200 € neto na leto.« Obseg študentskega dela ostaja zadnja leta na enaki ravni, na leto ga vsaj eno uro opravlja okrog 100.000 mladih, ki v povprečju opravijo 425 ur, kar je približno 35 ur na mesec. Študentsko delo obsega cca. 2 % trga dela. Za študentsko delo so zaradi fleksibilnosti (prilagajanja dela šolskim obveznostim mladih) značilna tudi velika nihanja obsega znotraj leta. Mladi največ delajo med počitnicami, popoldne, čez vikende, ko jim šolanje oz. študij dopuščata.
V Anketi Mladi in trg dela, kjer so sodelovali 5.780 vprašanjih so dijaki in študenti povedali, da študentsko delo opravljajo tako zaradi izkušenj (70 %) kot zaradi financ (70 %). Skoraj 2/3 mladih se po končanem šolanju redno zaposli pri enem izmed delodajalcev, kjer so prej opravljali študentsko delo. x