»Nikakor ne morem razumeti in doumeti vodstva pošte in njihove nerazpoznavne miselnosti in poslovne politike, na osnovi katere so začeli postopno ukinjati manjše pošte po Sloveniji – še jih ukinjajo – in tamkajšnjim prebivalcem delati ogromne preglavice, zamude, stroške in poti do oddaljenih pošt v večjih krajih,« se je junija zgražal Dnevnikov bralec Janez Turk iz Doba, kjer so pred leti zaprli pošto in jo nadomestili s pogodbeno.
Janez Turk kakopak ni edini, ki ga je vznejevoljilo preoblikovanje najbližje pošte. Po letu 2012 je tovrstno preobrazbo doživelo skupno 139 poslovalnic. Nazadnje se je to pripetilo 1. avgusta v Odrancih. V prekmurski občini so dobili nadomestno pogodbeno pošto na Petrolovem bencinskem servisu. Trend nadomeščanja poslovalnic s pogodbenimi poštami in zapiranja se bo v prihodnji petletki še nadaljeval: do leta 2025 naj bi Pošta Slovenije zaprla skupno 143 poslovalnic.
Izolani pošte ne dajo
Na tem seznamu je tudi pošta v Jagodju. Na Obali glasno nasprotujejo temu, da bi jo ukinili in da bi njeno poslovanje prenesli na centralno izolsko pošto. »Pošte ne damo!« sporočajo iz omenjene krajevne skupnosti, kjer bodo nadaljevali zbiranje podpisov proti zaprtju poslovalnice. Doslej so jih zbrali že več kot 2000.
Nezadovoljstvo zaradi preobrazbe poštnega omrežja je statistično izmerila Agencija za komunikacijska omrežja in storitve (Akos). Iz lanske raziskave izhaja, da je bilo 68 odstotkov vprašanih nezadovoljnih zaradi ukinitve pošte.
Glavni razlog za nezadovoljstvo anketirancev je bila oddaljenost do nove (pogodbene) pošte. »Seveda razumem čustven odziv ljudi,« pravi Karmen Lebe Grajf, svetovalka poslovodstva Pošte Slovenije. »V domačem okolju je od nekdaj bila pošta in ljudje ne razumejo, zakaj bi se morali tej pravici odreči, četudi poštno okence obiskujejo vse redkeje.«
Zakaj Pošta zapira svoje poslovalnice?
»Pri storitvah, ki jih uporabniki tradicionalno v največjem obsegu opravijo na poštnih okencih, v obdobju 2007–2018 beležimo 32-odstotni upad pisemskih pošiljk. Padec univerzalne poštne storitve je še višji (52-odstoten). Količina teh pošiljk se je torej zmanjšala že za polovico. Pri plačilnih storitvah pa beležimo 63-odstotni upad,« pravijo v Pošti Slovenije. V nabor univerzalne storitve sodijo sprejem in dostava poštnih pošiljk, težkih do dveh kilogramov, paketov do deset kilogramov, storitev priporočene in vrednostne poštne pošiljke ter prenos pošiljk za slepe in slabovidne.
Preobrazba poštnega omrežja ima tudi politično komponento. Pošta Slovenije nestrpno čaka na novo državno strategijo, kakšna naj bi bila univerzalna poštna storitev prihodnosti. »Obstoječi predpisi niso več v koraku s časom,« je kritična Lebe-Grajfova. Nove okvire univerzalne poštne storitve morata vzpostaviti Akos in ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo.
Njena obstoječa socialna kategorija je po prepričanju poštnega vodstva občutno precenjena, tako visoko predpisane kakovosti univerzalne storitve nima nobena druga država v EU. »Kar 95 odstotkov vseh standardnih pisemskih pošiljk moramo vročiti že naslednji dan, vse pisemske pošiljke pa v roku treh dni. V razmerah naglega upadanja univerzalnih storitev ti pogoji povzročajo vedno večji pritisk na stroške in vzdržnost poslovanja,« poudarja Lebe-Grajfova ki je prepričana, da bi se večina uporabnikov strinjala s tem, da bi pismonoša običajne pisemske pošiljke dostavljal le še dva- do trikrat na teden.
Dokler ne bo nove strategije, pospremljene z novelo poštnega zakona, v okviru katere bi država plačevala Pošti nadomestilo za opravljanje univerzalne poštne storitve (kot to počne polovica držav EU), se bodo v mariborski upravi osredotočali na optimiziranje poslovanja. Med drugim tudi na preoblikovanje in zapiranje svojih poslovalnic.
Pošta Slovenije ima danes po evropskih merilih zelo visok delež lastnih pošt – ta je 71-odstoten. Nemčija, Nizozemska, Finska in Švedska imajo le še med enim in štirimi odstotki lastnih pošt, vse druge so pogodbene. Kot zgled so si v Mariboru postavili naše severne sosede. »Zakon jim predpisuje, da morajo imeti približno 1650 pošt. Dejansko jih imajo 1800, od tega 1500 pogodbenih,« je izpostavila Lebe-Grajfova.
Slovenija je še daleč od avstrijskih številk. Od skupaj 493 kontaktnih točk, kot jim pravijo v Pošti, jih je 329 lastnih, 139 pogodbenih in 25 premičnih. Leta 2024 naj bi se razmerje premaknilo občutno v prid pogodbenih: teh naj bi bilo 49 več, lastnih pa 134 manj, postavili bi še eno dodatno premično pošto. Razmerje med pogodbenimi in lastnimi poštami bi tako znašalo približno 50:50.
Pogodbena pošta zasluži minimalno 650 evrov
Takšno omrežje bi še zmeraj izpolnjevalo obstoječe (zastarele) zakonske normative. Obenem bi Slovenija še zmeraj sodila med evropske države z nadpovprečno dostopnostjo omrežja, gledano skozi kriterij števila prebivalcev na pošto ali površine v kilometrih, ki jih pokriva ena pošta, trdijo v njenem poslovodstvu.
V mestnih središčih in na podeželju se procesi odvijajo različno. V urbanih okoljih se pošte praviloma zgolj zapirajo. Po besedah Karmen Lebe Grajf imata Ljubljana in Maribor gostejše omrežje kot primerljiva mesta, denimo Gradec, zato bodo zaprte pošte v prihodnje večinoma nadomestili s paketnimi avtomati, samopostrežnimi enotami in pogodbenimi izročilnimi točkami. Na podeželju si prizadevajo za sočasno odpiranje pogodbenih pošt, med katerimi ima večina celovit nabor storitev, saj veliko ljudi še zmeraj hodi plačevat položnice na pošto.
Pogodbeni partnerji prejmejo najmanj 650 evrov neto nadomestila, lahko pa je to nadomestilo nekajkrat višje, kar je odvisno od števila opravljenih storitev. Največja partnerja sta Petrol in kmetijske zadruge, pogodbene pošte pa upravljajo še OMV, zavodi za turizem, cvetličarne, gostilne, zasebne trgovinice, pekarne, računovodski servisi… S Petrolom Pošta sodeluje tudi širše, saj na bencinskih servisih deluje še 114 točk za sprejem in izročanje poštnih pošiljk. Prednost bencinskih črpalk je dolg odpiralni čas in dobra dostopnost, v Petrolu pa si tako ali tako prizadevajo vzpostaviti celovito servisno točko za svoje stranke.
Posel z občinami zavrlo ministrstvo
Zelo dobre izkušnje ima Pošta tudi z lokalnimi skupnostmi. Doslej je osem občin odprlo pogodbeno pošto v svojih prostorih (Bistrica ob Sotli, Puconci, Kočevska Reka, Bloke, Ilirska Bistrica, Solčava, Rogašovci, Braslovče, Šoštanj in Tabor). »Te pošte uživajo najvišjo stopnjo zaupanja med prebivalci, izkušnje so odlične,« je zadovoljna Lebe-Grajfova in dodaja, da se tudi v tem primeru zgledujejo po Avstriji, kjer je kar 15 odstotkov vseh poštnih poslovalnic v občinskih prostorih.
Vendar Slovenija ni Avstrija. Zaradi omejitev v zakonodaji je ministrstvo za javno upravo spisalo mnenje, da zakonodaja ne predvideva izvajanja poštnih storitev pod občinskim okriljem. »Zato smo začasno ustavili sklepanje novih pogodb z občinami, v vmesnem času pa si bomo prizadevali, da se zakonodaja ustrezno spremeni,« nam je razložila Karmen Lebe Grajf.
