Pri odkupu terjatev in s tem povečanju likvidnosti v aktualnih kriznih gospodarskih razmerah bi po številnih ocenah poznavalcev razmer lahko faktoring odigral pomembno vlogo. Gre za storitev, ki podjetjem omogoča, da svoje nezapadle terjatve prodajo raznim bankam in faktoring družbam, s čimer pridejo prej do likvidnih sredstev, kot bi sicer.
Zanimanje za faktoring se med podjetji v zadnjem času povečuje. V NLB so povedali, da se je povpraševanje po odkupih terjatev od začetka koronakrize bistveno povečalo, pri čemer opažajo, da se za prodajo terjatev odločajo tudi podjetja, ki doslej niso potrebovala dodatne likvidnosti, predvsem zaradi podaljševanja plačilnih rokov s strani kupcev. Ob tem se je povpraševanje bistveno povečalo v panogah, ki so neposredno povezane s turizmom, gostinstvom, in v drugih panogah, ki so bile s koronakrizo najbolj prizadete. Pri izvozno naravnanih podjetjih se povpraševanje po faktoringu krepi pri tistih, ki so povezana z avtomobilsko panogo. Predsednik uprave družbe S-Factoring (v lasti avstrijske banke Sparkasse) Roman Gomboc je povedal, da povpraševanje po faktoringu narašča že nekaj let, v času koronavirusa zaznavajo povečano povpraševanje po enkratnih odkupih zapadlih terjatev, določena podjetja pa razmišljajo o stalnem faktoringu. Sodeč po izkušnjah S-Faktoringa pri uporabi faktoringa v običajnih razmerah prednjačijo proizvodna podjetja in veletrgovci, ki tako nadomeščajo del kreditnega financiranja.
Podaljševanje plačilnih rokov
Po besedah Nejca Ašpnerja, direktorja podjetja Achilles, faktoring v zadnjem času pridobiva vlogo, ki jo ima v razvitih državah. »Povpraševanje po faktorinških storitvah se je v zadnjih tednih sicer povečalo, vendar še ne za toliko, kot bi pričakovali. Pri obstoječih strankah se je začelo zagotavljanje likvidnosti, saj se več računov plačuje z okoli petdnevnim zamikom. Pričakujemo, da se bodo plačilni roki podaljšali za pet do petnajst dni. Pred aktualno krizo so znašali od 49 do 52 dni,« je dejal Ašpner in dodal, da faktoring prevzema čedalje pomembnejšo vlogo pri kratkoročnih oblikah financiranja podjetij.
V Sloveniji se faktoring uporablja redkeje kot v tujih razvitih državah. V EU predstavlja faktoring več kot enajst odstotkov BDP, v Sloveniji pa je ocenjen na okoli štiri odstotke. Delež v Avstriji in Nemčiji je približno dvakrat višji, v Franciji pa znaša okoli 13 odstotkov BDP, so pojasnili v Gorenjski banki. Dokaj skromno uporabo faktoringa v Sloveniji so v tej banki pripisali slabemu poznavanju te storitve. Podjetja v večji meri povprašujejo po kratkoročnih posojilih. Ker pa je Slovenija razmeroma mlada država, čas inovativnih finančnih produktov, s tem tudi prepoznavnost prednosti faktoringa, predvsem v manjših podjetjih, šele prihaja.
Takojšnja likvidnost
Roman Gomboc v teh časih podjetjem svetuje uporabo stalnega neregresnega faktoringa, saj ta izboljšuje dolgoročno likvidnost, hkrati pa znižuje kreditna tveganja in izboljša boniteto podjetja. Enkratna prodaja terjatev podjetju izboljša trenutno likvidnost, vendar je učinek enkraten oziroma kratkoročen. Kot so povedali v Gorenjski banki, pri pravem faktoringu brez regresne pravice, podjetje po prodaji terjatev z njimi nima več opravka, tveganje za njihovo plačilo pa v celoti prevzeme kupec terjatev. V tem primeru faktoring deluje kot neke vrste zavarovanje za primer plačilne nediscipline kupcev, za nameček pa ima še pozitiven vpliv na bilance.
»Če običajno posojilo poveča zadolženost podjetja, jo faktoring znižuje. Medtem ko podjetje na eni strani zniža terjatve, na drugi strani prejme denar na bančni račun, s katerim lahko prosto razpolaga, torej poplača obveznosti, posledično pa se poveča delež kapitala v bilancah,« so dejali v Gorenjski banki. Po pojasnilih NLB si podjetja s prodajo terjatev zagotovijo takojšnjo likvidnost, sredstva pa prejmejo na račun že v enem dnevu oziroma takoj, ko je sklenjena pogodba za odkup terjatev in potrjena izjava dolžnika. Pri tem lahko sredstva iz prodaje terjatev banki pridobi vsako podjetje, saj to ni odvisno od kreditne sposobnosti podjetja, temveč od bonitete dolžnika podjetja (kupca). »V določenih primerih je lahko odkup terjatev edina oblika financiranja, ki jo lahko ponudimo komitentom. To velja za podjetja, ki imajo slabšo boniteto, imajo pa kupca z dobro boniteto,« so dodali v NLB.
Strošek faktorinškega posla je odvisen od tveganja dolžnika, roka zapadlosti terjatve in nekaterih drugih dejavnikov. Lahko je tudi nižji od kratkoročnega kredita, ki bi ga podjetje najelo pri banki, zlasti če ima kupec pri banki dobro boniteto, so pojasnili v NLB. Za odkupljene terjatve zaračunavajo diskont v odstotkih na letni ravni in nadomestilo za odkup terjatev. Skupaj z nadomestilom znaša diskont manj kot pol odstotka za vsak mesec do zapadlosti terjatve.
Po mnenju Nejca Ašpnerja bi lahko država za povečanje likvidnosti in zagon gospodarstva zakonsko poenostavila odpis slabih terjatev podjetij in omogočila, da podjetjem pri odpisih terjatev ne bi bilo treba plačati davka. »Odpisi terjatev namreč vplivajo na dobiček. Če podjetjem pri odpisih terjatev ne bi bilo treba plačevati davkov, bi imela na voljo več denarja. S tem bi se jim povečala likvidnost, več bi ustvarjala, na dolgi rok pa bi lahko plačevala več davkov,« razmišlja Ašpner.
