»Sprva smo bili šokirani,« pravi Ilya Berezin, vodja zastopstva za podjetje Harley-Davidson v Ljubljani. Motocikli so med izdelki iz Združenih držav Amerike, ki jih je Evropska unija obremenila z novo, 25-odstotno carino, in Berezin pravi, da tega njegov posel ne bi prenesel. Če bi novi strošek v celoti všteli v ceno vozila, se ta ne bi dvignila samo za 25 odstotkov, pojasnjuje, ampak za 30 do 35 odstotkov, saj bi davek na motorna vozila in davek na dodano vrednost obračunali od višje vrednosti uvoženega motocikla. Tako bi bilo treba za motocikel harley-davidson, ki zdaj stane štirinajst tisoč evrov, plačati tri ali štiri tisoč evrov več. »Največji model ultra limited bi se denimo podražil z 32.000 evrov na več kot 40.000 evrov,« pojasni Berezin.
Dolgoročna rešitev je selitev proizvodnje
Vendar se je vodstvo ameriške družbe Harley-Davidson odločilo, da stroškov ne bo prevalilo na evropske kupce, ampak jih bo nosilo samo. »To je zelo pametna odločitev, zelo smo se je razveselili,« pravi Berezin. Harley-Davidson v Evropi, ki je njegov drugi največji trg, za ameriškim, proda okoli 40.000 motociklov na leto. Berezin je ljubljansko zastopstvo odprl aprila lani, od takrat pa je pri njem vozilo kupilo okoli 60 kupcev. Poslovanje pa še raste. S tem, ko se je odpovedal zviševanju cen v Evropi, naj bi Harley-Davidson nase prevzel 40 milijonov evrov stroškov v letošnjem letu in okoli 90 milijonov v prihodnjem. »S tem pa je ohranil stranke in prodajno mrežo, ki bi jo bilo težko ponovno vzpostavljati, če bi se podrla,« je prepričan Berezin. Ker se ne ve, ali se bo politikom uspelo dogovoriti, je Harley-Davidson oznanil, da bo v roku dveh let premaknil proizvodnjo vozil za evropski trg v tovarne zunaj ZDA. Imajo jo v Braziliji in Indiji, zgradili pa jo bodo tudi na Tajskem.
Viski se poleti še ne bo podražil
Carine, ki jih je Evropska unija uvedla kot odgovor na ameriško obremenitev evropskega jekla in aluminija, veljajo za izdelke, ki so ZDA zapustili po 21. juniju. Dodatno bodo obdavčeni tudi ameriški viskiji, med katerimi je v Sloveniji najbolj priljubljen jack daniel's. »Cen predvidoma do jeseni ne bomo dvigovali,« pravi Marko Šutanovac, direktor podjetja G3 Spritis, ki uvaža viski jack daniel's, »vsekakor pa bo do dviga cen na policah, če bodo do jeseni tarife še aktualne, prišlo.«
Tudi ko bodo prodani vsi viskiji, ki so zdaj v Evropi ali so šli na pot pred uvedbo dajatve, pa se cena jack daniel'sa ne bo dvignila za četrtino, je zagotovil Phil Lynch, predstavnik podjetja Brown-Forman, ki je lastnik znamke Jack Daniel's. Ko bodo cenejše zaloge pošle, bo viski dražji za desetino, je napovedal Lynch.
Vendar je cena na prodajnih policah slovenskih trgovin odvisna tudi od trošarin, slovenskih davkov ter dobaviteljskih in trgovskih marž. »Skupaj s slovenskimi trgovci in lastnikom znamke, družbo Brown-Forman, se trudimo, da bo vpliv predpisanih carin na končno ceno čim manjši,« pravi Šutanovac. Trenutno stane litrska steklenica jack daniel'sa v slovenskih trgovinah od 30 do 35 evrov.
Če bo cena zrasla za deset odstotkov, se bo to poznalo pri prodaji, ocenjuje Matjaž Toplak, predsednik združenja proizvajalcev in distributerjev žganih pijač ter direktor podjetja Pernod Ricard Slovenija, ki med drugim uvaža ameriški viski four roses. »Verjetno bo marsikdo letos kupil kakšno steklenico manj,« pravi, vendar opozarja, da je vedenje potrošnikov zelo težko napovedati. »Nekaj kupcev je naklonjenih prav določeni blagovni znamki, mnogi pa izbirajo med različnimi,« poudarja.
Dvig cen ni nujen
Ni presenetljivo, da se različni uvozniki na dajatev odzivajo različno, pravi Bogomir Kovač z ljubljanske ekonomske fakultete. »Kako se strošek prenese v končno ceno izdelka, je odvisno od mnogih dejavnikov,« pojasnjuje. »Trgovci bodo prej dopustili, da se dvigne cena izdelka, ki ga potrošniki hitro zamenjajo z drugim. Če pa si kupci želijo izdelek točno določene blagovne znamke, se bodo trgovci potrudili, da se cena ne bo dvignila.«
Včeraj v nobeni večji trgovski družbi niso želeli napovedati, kateri izdelki se bodo podražili, so pa večinoma zatrdili, da govorimo o zelo majhnem naboru izdelkov. V službi za odnose z javnostmi v Lidlu se na primer niso mogli spomniti niti enega izdelka v prodaji, ki bi ga nova dajatev zadevala. Iz Mercatorja pa so odgovorili, da »tudi dobavitelji oziroma uvozniki izdelkov, ki naj bi bili podvrženi novim dajatvam, kot sta na primer viski in arašidovo maslo, za zdaj niso napovedali spremembe cen«.
Tuji mediji so sicer omenjali, da so med izdelki, ki bodo dražji za evropske potrošnike, arašidovo maslo, motocikli, brusnice, pomarančni sok, koruza ter nekatera oblačila, predvsem tista iz džinsa. Pri tem je treba poudariti, da mnogi izdelki ameriških blagovnih znamk niso proizvedeni v ZDA in niso uvoženi od tam.
Vojna se lahko zaostri
Slovenija je lani iz ZDA uvozila za 381 milijonov evrov izdelkov, kar je 175 milijonov evrov manj od vrednosti izdelkov, ki smo jih izvozili v največje gospodarstvo na svetu. Za večino izdelkov, ki jih uvaža Slovenija, Evropska unija ni uvedla dajatve. Več kot polovico uvoza iz ZDA v Slovenijo na primer obsegajo goriva in stroji ter strojni deli.
Med izdelki, ki jih Slovenija uvaža iz ZDA in zanje veljajo nove carinske dajatve, ministrstvo za gospodarstvo izpostavlja viski (lani smo ga uvozili za približno tri milijone evrov), nekatere kozmetične izdelke (1,6 milijona evrov) in majice (1,5 milijona evrov). »Slovenija ne uvaža arašidovega masla, brusnic, koruze ali motociklov iz ZDA oziroma je vrednost uvoza po statističnih podatkih zanemarljiva. Te izdelke Slovenija v veliki meri nabavlja na trgu Evropske unije,« pravijo na ministrstvu.
Zato je to za zdaj politična in ne ekonomska zgodba, pojasnjuje Kovač. Prav tako ne gre za pravo trgovinsko vojno. »Trenutno stanje bi lahko ponazorili s postavitvijo zelo dolge fronte, na kateri se za zdaj strelja zelo redko, pa še to ne s težkim topništvom. Vojna bi bila, če bi uvedli dajatve na čisto vse izdelke, proizvedene v ZDA oziroma v članicah EU,« pojasnjuje.
Čeprav aktualno politično dogajanje nima velikih neposrednih ekonomskih posledic, pa bi lahko imelo posredne, a pomembne. »Bojazen, ki izhaja iz negotovosti glede prihodnjih potez, vpliva na investicijska pričakovanja,« pravi Kovač. »V teh negotovih, pokriznih časih se zato stvari lahko hitro obrnejo navzdol.«
