Vlada je minuli teden odločila, da bo Slovenija odstopila od pogodbe o energetski listini. Tako so se v zadnjem času odločile tudi vlade Nizozemske, Francije, Španije, Poljske in v minulih dneh tudi Nemčije, saj dokument, kot opozarjajo kritiki, ščiti naložbe v fosilna goriva in je zato korak stran od uresničitve zavez v pariškem sporazumu ter zasledovanja okoljskih ciljev in upiranja podnebnim spremembam. Italija je od pogodbe odstopila že pred leti, odstop naše države pa morajo dokončno potrditi še poslanci.
Slovenija je sredi devetdesetih let prejšnjega stoletja skupaj s preostalimi takratnimi članicami Evropske unije energetsko listino podpisala, da bi s tem olajšala investicije tujim korporacijam v Evropi. Podpis listine je močno spodbujala tudi sama EU, saj naj bi mednarodna pogodba zaščitila tuje naložbe v EU in tako privabljala investitorje. Toda tri desetletja kasneje je pogodba začela izgubljati smisel. Danes je preživeta in zastarela, saj sta širitev EU in evropska integracija omogočili nove, poglobljene možnosti naložbenega sodelovanja tudi na področju energije, so prepričani na zunanjem ministrstvu. Energetska listina je tako danes ena ključnih ovir pri učinkoviti okoljsko-podnebni politiki, so dodali. Predvsem pa je pogodba zastarela, saj vsebuje od začetka nadvse sporen institut reševanja naložbenih sporov oziroma tako imenovani mehanizem ISDS, ki energetskim gigantom omogoča, da na arbitražnih tribunalih in mimo rednih sodišč tožijo države zaradi državnih ukrepov, ki jim zmanjšujejo dobiček. Prav na podlagi tega mehanizma je britanska korporacija Ascent Resources sprožila tožbo proti Sloveniji, ko je slednja prepovedala sporni fracking v Petišovcih.
Vsaj dva spora v Sloveniji
»Korporacije lahko na podlagi določil pogodbe zaobidejo nacionalne pravosodne sisteme, če ti od njih zahtevajo strožje standarde na področju zaščite okolja, česar se v tožbi proti Sloveniji poslužuje tudi Ascent Resources,« so zapisali v Levici, kjer so se že takrat, ko so bili v opoziciji, zavzemali za odstop od te pogodbe. Družba Ascent Resources sicer na podlagi pogodbe o energetski listini Slovenijo toži za 120 milijonov dolarjev, svoj zahtevek pa bi lahko zvišala celo na pol milijarde dolarjev, ker je naša država zaradi zaščite javnega interesa varovanja okolja prepovedala fracking kot metodo za pridobivanje zemeljskega plina.
To, da bo Slovenija od pogodbe odstopila, ne bo vplivalo na omenjeno tožbo, saj odstop ne deluje retroaktivno. »Odstop Slovenije od energetske listine ne bo imel neposrednih vplivov na tožbo, ki jo je zoper Slovenijo vložil Ascent,« je povedal Andrej Gnezda iz Umanotere, eden najbolj gorečih nasprotnikov mednarodnih sporazumov, ki omogočajo opisane investicijske spore. »Primer se bo tako nadaljeval in arbitri bodo odločili – in tu imajo zelo široko diskrecijsko polje – ali mora Slovenija plačati pol milijarde dolarjev odškodnine, ker je izvajala lastno okoljsko zakonodajo,« je sklenil Gnezda. Arbitražne tribunale načeloma vodijo zasebni odvetniki, ki so do oktobra lani v kar dveh tretjinah odprtih primerov razsodili v prid korporacijam, v 11 odstotkih primerov je bila dosežena poravnava, le dobra tretjina vseh sporov pa je bila razsojena v prid državam.
Omenjeni spor ni edini; v preteklosti je Hrvatska elektroprivreda (HEP), polovična lastnica krške nuklearke, prav tako na podlagi energetske listine tožila Slovenijo zaradi nedobave električne energije med julijem 2002 in aprilom 2003. Spor je bil končan leta 2015 in Slovenija je morala Hrvaški plačati dobrih 42 milijonov evrov odškodnine ter obresti.
Za 350 milijard evrov groženj
Ne samo, da odstop države od energetske listine ne deluje retroaktivno, temveč lahko, ravno nasprotno, zaradi tako imenovane sunset klavzule – nevladniki jo imenujejo zombi klavzula – investitorji na arbitražnem tribunalu sprožijo spor proti državi še 20 let po tem, ko je država odstopila od energetske listine. »Torej, za tuje energetske naložbe, ki so bile izvedene v Sloveniji, bo mogoče spor vložiti še 20 let po tem, ko bo Slovenija izstopila. To se je dejansko zgodilo Italiji, ki je od pogodbe odstopila pred leti, a je kasneje angleška družba Rockhoper sprožila spor in uspela. Arbitražni tribunal je Italiji naložil plačilo odškodnine v višini 250 milijonov evrov,« pojasnjuje Gnezda. Takih sporov je cel kup: na primer korporacija RWE pravkar terja 1,4 milijarde odškodnine zaradi odločitve Nizozemske, da bo predčasno zaprla svojo termoelektrarno.
Države, ki bodo izstopile iz pogodbe, bi se sicer lahko v obliki posebnega sporazuma medsebojno dogovorile, da za njih sunset klavzula ne velja. »Na tak način bi nevtralizirali to klavzulo, a le med državami, ki so izstopile iz pogodbe in hkrati podpisale sporazum o nevtralizaciji,« pravi Gnezda in sklene, da bi bilo idealno, če bi od energetske listine kolektivno odstopila kar celotna EU. To je sicer malo verjetno, saj evropska komisija temu močno nasprotuje.
Kljub odstopu Slovenija ostaja podpisnica mednarodne energetske listine iz leta 2015, ki na pravno nezavezujoči podlagi spodbuja vzajemno koristno energetsko sodelovanje med državami z vseh celin zaradi energetske varnosti in trajnosti.
Ker evropska listina velja za vse tuje naložbe v energetiki, se nevarnost investicijskih sporov z Ascentom v Sloveniji – in EU – ne konča. Po podatkih novinarjev, združenih pod platformo Investigative Europe, energetska listina v EU ščiti za 350 milijard evrov energetskih naložb. x
