Petzvezdični hotel v središču prestolnice, ki ga je zgradila Zlatarna Celje, je bil pred dnevi odprt brez velikega pompa. To ni presenetljivo. Poslovnež Bojan Albreht, 76,46-odstotni lastnik Zlatarne Celje, preostali delež je v lasti njegove soproge in dveh sinov, se nerad pojavlja v medijih in z njimi nerad komunicira.
Da se je Zlatarna Celje začela ukvarjati z gradnjo odmevnih hotelskih in stanovanjskih objektov, ni naključje, četudi je bil Albreht vrsto let mestni svetnik na Listi Zorana Jankovića in je zasedal več pomembnih položajev v organizacijah, ki jih obvladuje ljubljanska občina, kot sta predsedovanje nadzornemu svetu Javnega stanovanjskega sklada Mestne občine Ljubljana in članstvo v nadzornem svetu Javnega holdinga Ljubljana. Ravno z gradbenimi posli je v letu 1947 rojenemu Albrehtu namreč uspelo akumulirati kapital, da je lahko proti koncu tisočletja iz stečajnega postopka odkupil premoženje Zlatarne Celje.
Po dolgotrajni agoniji, ki sta ji botrovala izguba jugoslovanskega trg in kriza na trgu plemenitih kovin, je Zlatarna Celje, znana od Vardarja do Triglava, klonila. Nekaj mesecev po začetku stečajnega postopka leta 1997 je njena hčerinska družba Zlatarna Aurodent, ki se je ukvarjala z izdelavo dentalnih zlitin, najela proizvodne zmogljivosti bankrotirane Zlatarne Celje in na njenem pogorišču zagnala okrnjeno proizvodnjo nakita. Po dveh spodletelih prodajnih postopkih je bilo premoženje Zlatarne Celje leta 1999 prodano Albrehtovemu podjetju AL inženiring za 1,235 milijona evrov, kar je bilo 15 tisočakov več od izklicne cene. Že kmalu je Albrehtu uspelo poslovanje Zlatarne Celje spraviti v normalne tirnice in ga z leti izboljšati. Letno poročilo skupine Zlatarne Celje o poslovanju v preteklem letu še ni bilo objavljeno, po nerevidiranih poslovnih izkazih pa je matična družba, prek katere se izvajajo tudi gradbeni posli, v primerjavi z letom 2020 skoraj podvojila prihodke, na 73,6 milijona evrov, medtem ko so bili v primerjavi s predkoronskim letom 2019 višji za dve tretjini. Od 136 tisočakov v letu 2020 se je čisti dobiček lani povečal na skoraj pet milijonov evrov, v primerjavi z letom 2019 pa je bil za dobro petino nižji. Finančne obveznosti Zlatarne Celje so konec preteklega leta znašale skoraj 40 milijonov evrov.
V socializmu zgradil prvi hotel
Leta 1947 rojeni Albreht je po obiskovanju celjske gimnazije končal ekonomsko fakulteto. Zamenjal je nekaj služb, dokler ni proti koncu sedemdesetih letih prejšnjega stoletja postal direktor tozda Atomske toplice, ki se danes imenujejo Terme Olimia in so bile v socialističnih časih, pa tudi kasneje, v lasti Slovenskih železnic. Pod njegovo taktirko so v Podčetrtku podrli leseni bazen, zgradili olimpijskega in prvi hotel. Poslovno pot je nadaljeval kot direktor v turističnem podjetju TTG Slovenijaturist, prav tako v lasti Slovenskih železnic, krajši čas pa je bil predsednik upravnega odbora Hita.
Proti koncu leta 1989 se je Albreht z ustanovitvijo podjetja AL inženiring podal v zasebne vode. Podjetje se je ukvarjalo z gradbenimi posli; med drugim je leta 1996 v portoroških hotelih Palace zgradilo termalno-rekreacijski center, v Termah Topolšica pa leta 2003 vodni park. Kasneje, leta 2007, se je Zlatarna Celje neuspešno potegovala za nakup večinskega lastniškega deleža Term Topolšica. Leta 2005 je bil Al inženiring pripojen k podjetju Albrecht holding, slednji pa leta 2009 k Zlatarni Celje.
Bojan Albreht je imel vedno veliko poslovnih idej. Leta 2011 se je njegova Zlatarna Celje zanimala za nakup Palome, a je poskus prodaje spodletel, nekaj let kasneje pa je bila prodana slovaškemu Eco-Investu. Dober posel mu je uspel z nakupom blagovne znamke zagorske proizvajalke kuhinj Svea v stečajnem postopku, za katero je Zlatarna Celje odštela 90.000 evrov. Pod blagovno znamko Svea je kuhinje začelo izdelovati podjetje Svea interier, v katerem Albrehtova sinova Primož in Grega obvladujeta 90-odstotni delež. Obstaja pa igralniški posel, v katerem se Albrehtu računi niso izšli brez ostanka.
Potem ko je leta 2000 Zlatarna Celje na Hrvaškem ustanovila podjetje Zlatarna Aurodent, njen direktor pa je postal Albreht, je to hrvaško podjetje leta 2006 pridobilo desetletno koncesijo za prirejanje iger na srečo v igralnicah, novembra istega leta pa v zagrebškem hotelu Sheraton odprlo igralnico Grand Casino. V njeno prenovo je bilo po poročanju hrvaškega časnika Jutarnji list vloženih tri milijone evrov. Igralnica je imela 15 miz z živimi igrami in 80 igralnih avtomatov. Maja 2013 je guverner hrvaške centralne banke Zlatarni Aurodent odvzel dovoljenje za opravljanje igralniških poslov, po pol leta pa je podjetje končalo v stečaju.
Hitro rešena zagata
Leta 2006 se je Albreht podal v občinske politične vode in bil tri mandate mestni svetnik na Listi Zorana Jankovića. V tem času se je njegova Zlatarna Celje lotila nekaj večjih nepremičninskih projektov v ljubljanski občini. Najprej je v BTC leta 2012 zgradila štirizvezdični hotel Plaza, ki od leta 2015 obratuje pod okriljem blagovne znamke Radisson Blu iz hotelske verige Carlson Rezidor. V Zupančičevi jami je leta 2018 zgradila stanovanjski objekt Ypsilon z 91 nadstandardnimi stanovanji. Gradnja stanovanjske stolpnice je bila sprva načrtovana tudi na zemljišču poleg Telekomove poslovne stavbe, kjer je bil ta teden odprt hotel, a so se kasneje načrti spremenili. Zaradi pomanjkanja ustrezne dokumentacije je gradbena inšpekcija sredi leta 2019 najprej izdala odločbo za zaustavitev gradnje hotela, v septembru pa odredila šestmesečni rok za odstranitev nelegalno zgrajenega objekta. Toda Albrehtova zagata je bila hitro rešena: v le 97 dneh je bilo Zlatarni Celje izdano gradbeno dovoljenje za gradnjo hotela. Medtem ko so pripravljali vse potrebno za odprtje hotela, je Zlatarna Celje že začela gradnjo dveh stanovanjskih stolpnic s 140 stanovanji pri Ruskem carju v Ljubljani.
Bojan Albreht se s svojo družino že vrsto let uvršča na lestvico najbogatejših Slovencev revije Manager. Njegovo premoženje se je lani zmanjšalo za skoraj petino, na 38,6 milijona evrov, s čimer je s 35. mesta, ki ga je zasedal leta 2020, zdrsnil na 60. mesto. Da bi se Albreht po odprtju hotela v jeseni življenja umaknil iz poslovnega življenja in užival v pridobljenem bogastvu, ni pričakovati. Še naprej bo s polnimi jadri plul novim ciljem naproti in najverjetneje držal roko nad posli skupine Zlatarne Celje. Morda bo kakšen dan več preživel na morju, ki ga že desetletja obožuje. Veliko strast goji do jadranja, po besedah enega od naših sogovornikov je skupaj s svojim svakom Antonom Kamenškom, tastom nekdanjega uspešnega smučarskega skakalca Francija Petka, v preteklosti izdelal več jadrnic.
