Po pojasnilih višjega upravitelja premoženja v NLB Skladih Roka Potočnika zaupanje vlagateljev v ZDA, kjer se letos pričakuje okoli dvoodstotna gospodarska rast, ostaja. Gibanje inflacije ne bo več ključno za gibanje vrednosti finančnih naložb. »Za ameriška podjetja težko rečemo kar koli drugega kot impresivno, sploh če govorimo o največjih podjetjih, ki so vključena v indeks S&P 500, za katera analitiki letos pričakujemo 15-odstotno rast dobičkov, v letu 2027 pa več kot 10-odstotno,« je dejal Potočnik. Nadpovprečne priložnosti v NLB Skladih v ZDA vidijo tudi pri delnicah bank, informacijski tehnologiji in ne nazadnje pri nekaterih delnicah podjetij, ki se ukvarjajo s prenovo električnih omrežij, ki jih je treba zaradi precejšnjega zanemarjenja v preteklosti nujno posodobiti, sploh če upoštevamo ogromne investicije v podatkovne centre, ki so velik porabnik električne energije.
Pri tehnoloških delnicah Potočnik enega ključnih problemov vidi v tem, da bo zmagovalcev verjetno dokaj malo. »Zato je pri nakupu teh delnic potreben aktiven, selektiven pristop, sicer bodo lahko donosi nizki. Pričakovanja, ki izhajajo iz vrednosti tehnoloških delnic, so relativno visoka, vendar menimo, da balona še ni. Rezultati poslovanja teh podjetij so impresivni. Menimo, da se bo ta cikel nadaljeval v letošnjem letu. Če pogledamo vrednotenja, ta niso ekstremna, sploh če jih postavimo ob bok naraščanju dobičkonosnosti.«
Po Potočnikovih pojasnilih se je Evropa znašla v dokaj zahtevni situaciji. Trend, da so iz Kitajske uvažali poceni izdelke, na Kitajsko pa izvažali izdelke z visoko dodano vrednostjo, se je v zadnjih letih delno prekinil. »Kljub visoki minuli rasti bančnih delnic vidimo še nekaj potenciala v teh delnicah. Potencial vidimo tudi v delnicah določenih zahodnoevropskih podjetij, ki bi lahko profitirala pri obnovi infrastrukture v Ukrajini. Za vlaganja nam je Evropa letos od vseh ključnih regij najmanj privlačna.«
Pri vlaganjih na Kitajsko, ki povečuje trgovinski presežek in s svojimi izdelki, ki so dokaj kakovostni in poceni, preplavlja svetovne trge, se je, kot je poudaril Potočnik, treba zavedati, da v določenih panogah, recimo pri proizvodnji sončnih panelov in električnih vozil, na Kitajskem vlada izredno velika konkurenca. »Proizvajajo izdelke, ki so dobri in izredno konkurenčni, vendar se poraja vprašanje, ali ima delničar kaj od tega, če so marže tako nizke.«
Vsak trenutek lahko pričakujemo korekcijo
Vrednosti slovenskih delnic zelo naraščajo, hkrati pa se po pojasnilih Potočnika krepijo tudi dobički podjetij. »V zadnjih petih letih se je vrednost indeksa SBITOP povečal za trikrat, čisti dobički za 2,5-krat. To pomeni, da so se vrednotenja nekoliko povečala, vendar je bila večina pretekle rasti krepko podprta z rastjo dobičkonosnosti nekaj ključnih slovenskih podjetij.« Vrednotenja slovenskih podjetij so še vedno nižja kot v primerljivih evropskih podjetjih. »Za slovenske delnice sem še vedno optimističen, nikakor pa nikomur ne priporočam, da bi vse premoženje vložil v slovenske delnice.«
Obvezniški trg je Potočnik ocenil kot optimističen. »Ker so kupci podjetniških obveznic relativno nizko nagrajeni za sprejemanje kreditnega tveganja, jih to do določene mere odvrača od vlaganj v obveznice. Po drugi strani je pozitivna stvar, da so obrestne mere centralnih bank relativno visoke, sploh če jih primerjamo s predpandemičnim obdobjem. Če upoštevamo cel donos obveznic do dospetja, je ta po mojem dokaj privlačen.«
Po Potočnikovih napovedih bo letošnje leto turbulentno. Čeprav lahko vsak trenutek pričakujemo manjšo korekcijo vrednosti delnic, recimo 10 odstotkov, je pogled NLB Skladov za leto 2026 zmerno optimističen. »Od vseh ključnih naložbenih razredov so nam delnice bolj všeč od obveznic, te pa so nam bolj všeč od denarja. Za denar na bankah je donos ničen, za neke varne obveznice z dobršno mero gotovosti ob predpostavki, da ne bo hujše recesije, lahko pričakujemo nekajodstotno donosnost, pri delnicah pa je možni donos precej višji.« Četudi bo prišlo do večjih korekcij, Potočnik ne vidi možnosti nastopa medvedjega trga. »Dobičkonosnost podjetij raste, zadolženost podjetij in prebivalstva je nizka, zadolženost držav, z izjemo recimo Francije do določene mere, Italije in Amerike, ni problematična. Umetna inteligenca se razvija. Večjih nesorazmerij, ki bi lahko vodila v medvedji trg, ne vidim,« je dodal Potočnik.
Negotovost ostaja
Kot izhaja iz publikacije The Kompass, ključne letne publikacije italijanske Unicredit Bank o napovedih gospodarskih dogajanj, kljub odporni globalni rasti v letu 2025 in močnim delniškim trgom, ki jih je spodbudil razcvet umetne inteligence, negotovost ostaja.
»Če je svet v drugem mandatu Donalda Trumpa lani doživel potres, bo leto 2026 prineslo popotresne sunke. Za trge bo popotresni sunek zagotovo manj destabilizirajoč, kot je bil prvotni šok. Zato bi se lahko pritisk na ameriški dolar nekoliko zmanjšal, čeprav njegova prihodnost varnega zatočišča ostaja negotova. Donosnosti državnih obveznic na obeh straneh Atlantika bodo verjetno nekoliko zrasle. Vrednost zlata bi lahko še naprej imela koristi od negotovosti, ki jo povzroča prehod iz enega globalnega reda v drugega,« ocenjujejo v Unicredit Bank in napovedujejo, da se bodo globalni delniški trgi še naprej krepili. Tako kot v NLB skladih tudi v Unicredit Bank menijo, da pri delnicah podjetij, ki se ukvarjajo z umetno inteligenco, ne obstaja napihnjen balon, kar pa ne pomeni, da tveganja ne obstajajo. »Ključno ranljivost za razcvet umetne inteligence predstavlja gradnja infrastrukture, saj je tveganje prekomernih naložb visoko.«
Čeprav bo večji protekcionizem negativno vplival na povpraševanje, zasebni sektor še naprej kaže izjemno sposobnost prilagajanja. Kot primer so v Unicredit Bank izpostavili, da so evropska podjetja s ciljem ublažiti vpliv višjih carin v začetku lanskega leta pospešila izvoz, ameriška pa reorganizirala svoje dobavne verige. »Podjetja se lahko navadijo na povečano politično negotovost, kar bi zmanjšalo negativni vpliv na svetovno gospodarstvo. Trend letne rasti svetovne trgovine z blagom bi se lahko s štirih odstotkov znižal na dva do tri odstotke, a bo po ocenah Unicredit Bank ta padec verjetno nadomestilo pospešeno trgovanje s storitvami. Nadaljnja digitalizacija in umetna inteligenca bi lahko pospešili preusmeritev svetovne trgovine v storitve.«