Včeraj je minister za zdravje v odstopu Aleš Šabeder z odredbo prepovedal prodajo zaščitnih sredstev, med drugim zaščitnih mask, oblek, rokavic, razkužil, ki so primerni za zdravstvene delavce, tako v Sloveniji kot v tujini in s tem zagotovil preostanek zaščitnih sredstev za slovenski zdravstveni sistem, policijo, civilno zaščito in vojsko. V minulih dneh je Šabeder napovedal, da bodo skupaj z ministrstvom za gospodarski razvoj in tehnologijo stopili v stik s proizvajalci zaščitnih sredstev v Sloveniji. Njihov cilj je, da bi v skladu z zmožnostmi povečali proizvodne zmogljivosti in zagotovili dodatna zaščitna sredstva za slovenski trg, predvsem pa seveda za zdravstveni sistem, in da bi s tem omejili dobavo tistih razkužil, ki nimajo ustrezne registracije, niso učinkovita in jih ponujajo po nerazumljivo visokih cenah.
Kakšne so pravzaprav rezervne zmogljivosti proizvajalcev, smo vprašali štiri slovenska podjetja, ki med drugim proizvajajo tudi razkužila za roke tako za splošno kot medicinsko rabo. V podjetju Irbis na naša vprašanja zaradi pritiskov, s katerimi so menda soočeni, niso želeli odgovoriti, enako so ravnali tudi v Ecolabu. V družbi Ilirija pa so zatrdili, da delajo vse, kar je v njihovi moči; proizvodnja dodatnih količin samega razkužila ni težava, pravijo, drugače je z dobavo embalaže.
Primanjkuje jim embalaže
Antibakterijski gel 48 za splošno rabo, ki ga proizvaja družba Ilirija, je priglašen kot biocidni proizvod pri uradu za kemikalije in je tudi vpisan v register biocidnih proizvodov, kot zahteva zakonodaja. Prodaja tega razkužila je sicer doslej predstavljala zanemarljiv delež prihodkov družbe. Toda če so januarja letos še imeli podobno prodajo razkužila kot leto prej, je februarja prodaja poskočila za petkratnik lanskoletne prodaje. »Ocenjujemo, da glavni val povpraševanja šele prihaja,« dodajajo.
Poskušajo zagotoviti čim večje količine razkužila, saj so eni izmed redkih proizvajalcev, ki so zaradi proizvodnje v Sloveniji tega dejansko sposobni. Zatrdili so, da svojih prodajnih cen kljub vsemu niso in ne bodo zviševali, saj bi bilo tako izkoriščanje epidemije neetično.
V Iliriji so že januarja predvideli, da se bo novi koronavirus iz Kitajske širil v Evropo. »Takrat smo naročili večje zaloge embalaže in surovin. Silovito širjenje virusa je presenetilo tudi naše smele ocene, zato smo kasneje aktivirali vse razpoložljive resurse,« opisujejo v družbi. V njihovi tovarni v Lendavi imajo večje zaloge vseh potrebnih surovin, predvsem alkohola (etanola). »Toda pomanjkanje embalaže je glavna ovira za povečano proizvodnjo,« so dodali. V določeni meri lahko embalažo prilagajajo in za razkužilo uporabijo tisto, ki jo sicer uporabljajo za druge produkte. Zatrjujejo tudi, da so tudi njihovi dobavitelji uvedli večizmensko proizvodnjo, da bi lahko izdelali čim več embalaže.
Medtem pa so se v Iliriji domislili še ene rešitve: v svoji poslovni stavbi na Tržaški 40 v Ljubljani razkužila odslej prodajajo tudi rinfuzno. S tem so omogočili dostop do razkužila tistim, ki bodo prinesli svojo embalažo.
Povpraševanja presega vse zmogljivosti
Tudi razkužilo za roke dezikim derm S1, ki ga proizvaja podjetje Kimi, je skladno z najvišjimi standardi testirano v akreditiranih mednarodnih laboratorijih na širok spekter bakterij, gliv in virusov. V osnovi je to medicinsko razkužilo, ki ga dobavljajo denimo Univerzitetnemu kliničnemu centru Ljubljana, drugim bolnišnicam ter domovom za ostarele, oskrbujejo pa tudi velike poslovne sisteme, recimo trgovce, a le za lastno uporabo tam zaposlenih. »Naša prioriteta sta oskrba zdravstvenega in socialnega sistema. Dobava za trg je sekundarnega pomena,« je poudaril Zoran Jerala, izvršni direktor podjetja Kimi. (Po včerajšnji odredbi ministrstva bodo morali prodajo na trgu ustaviti.)
Ob pojavu novega koronavirusa na Kitajskem so sicer predvideli povečan obseg povpraševanja, ampak ne v takšnem obsegu, je izpostavil Jerala. »Povpraševanje v tem trenutku bistveno presega naše zmogljivosti, čeprav delamo s polno močjo, tudi ob koncih tedna. Da bi zagotovili razkužilo za domači trg, smo zavrnili vsa povpraševanja naših sosednjih držav, Srbije, Češke. Zaprli smo tudi lastno trgovino in še poostrili zaščitne ukrepe v podjetju, da bi zaščitili proizvodnjo,« našteva.
Letos so sicer zvišali maloprodajne in veleprodajne cene razkužila, a Jerala pravi, da je podražitev odraz višjih cen surovin, ki jih je na evropskem trgu tudi zelo težko dobiti, saj proizvajalci prodajo usmerjajo prioritetno na domači trg. Ob tem Jerala apelira na pristojne, da meje vsaj za te strateško pomembne surovine ne zapirajo. Prav od dobave surovin, pa tudi embalaže, bo odvisna njihova proizvodnja in s tem oskrba najranljivejših institucij.
Ob tem Jerala opozarja državljane, da ob vsakdanjih medosebnih stikih razkuževanje ni nujno, za potrebno osebno higieno zadostuje redno in pravilno umivanje rok z milom. Drugače velja za zdravstveni sistem, ki brez razkužil ne more delovati. Zato apelira na državljane, naj se tudi pri dobavljanju razkužil obnašajo odgovorno in solidarno.
