Globalna raziskava Talent Competitiveness Index 2016, ki jo je pripravila skupina Adecco, pravi, da bo vsako drugo današnje delovno mesto že v bližnji prihodnosti verjetno prevzel stroj. Ali to pomeni izgubo zaposlitev? Da, pravi raziskava, ob tem pa dodaja, da jih bodo po drugi strani nadomestile nove zaposlitve. Tehnološke spremembe, kot je denimo robotika, bodo omogočile opravljanje posameznih nalog znotraj obstoječih delovnih mest, kar bo zaposlenim omogočilo, da več časa posvetijo novim nalogam. To pa bo spremenilo tudi nabor ključnih veščin v teh poklicih, napovedujejo raziskovalci.
Hiter tempo tehnoloških, demografskih in družbeno-ekonomskih pretresov spreminja panoge in modele poslovanja, obenem pa skrajšuje rok uporabnosti veščin zaposlenih. Zaposleni naj bi nove veščine potrebovali že na vsakih pet let in ne več na 20 do 25 let kot doslej. To naj bi še zlasti veljalo za srednjo in vzhodno Evropo, kjer je zaradi nizke brezposelnosti in izjemne gospodarske rasti prisotno vse večje pomanjkanje specialistov v najpomembnejših panogah. V Sloveniji denimo zlasti strokovnjakov za informacijsko-komunikacijsko tehnologijo, zdravstvenih delavcev, znanstvenikov in inženirjev.
Najvrednejša valuta je talent
Raziskava Inovantage, ki jo je na temo veščin 21. stoletja v srednji in vzhodni Evropi pripravila skupina Adecco, ugotavlja, da je v času nove industrijske revolucije in hitrega spreminjanja trga najvrednejša valuta talent. Da bi podjetja pritegnila, vključila in razvijala prave talente, pa morajo svoje modele prilagoditi 21. stoletju tudi na področju kadrov. Preveč podjetij naj bi namreč še vedno delovalo na podlagi predpostavk iz prejšnjega stoletja, ki na današnjem trgu dela niso več aktualne.
Robert Kaše, redni član katedre za menedžment in organizacijo na ljubljanski ekonomski fakulteti, pravi, da sta veščina in talent poglavitnega pomena tudi za prihodnji razvoj in rast v regiji. »Kot drugod po svetu, je tudi tukaj blaginja močno povezana s tem, v kolikšni meri so države in podjetja sposobni pritegniti, aktivirati, razvijati in ohraniti talent,« opozarja Kaše. Vse bolj pereče pomanjkanje ustreznih kadrov in veliko neskladje med ponudbo in povpraševanjem na trgu dela bi morali po oceni kadrovikov reševati z vajeništvom, vseživljenjskim učenjem, večjo mobilnostjo, raznolikostjo kadrov po spolu, starosti, kulturnem in nacionalnem poreklu ter z večjo svobodo pri delovnih pogodbah in oblikah sodelovanja.
Trg dela je treba prevetriti
»Z rastjo gospodarstva in zaradi demografskih trendov se približujemo naravni ravni brezposelnosti, zato je skrajni čas, da uvedemo ukrepe, ki bodo v trg dela vključili več ljudi. Ustvariti moramo pogoje, pod katerimi bodo podjetja lahko zaposlovala kadre, ki jih potrebujejo, in ki bodo spodbudili posameznike, da prej postanejo delovno aktivni in se kasneje upokojijo. Delovna mesta moramo prilagoditi tako, da bodo privlačna tudi za tuje kadre in mlade, ki iščejo priložnosti v tujini. Pri tem imamo pomembno vlogo vsi glavni igralci – država, podjetja in agencije za zaposlovanje, ob tem pa mora vsak človek prevzeti tudi odgovornost za lastno zaposljivost,« opozarja direktor Adecca Slovenije Miro Smrekar.
